EU za proizvodnjo biogoriva izgublja zemljišča v velikosti otoka Irske, s čimer zamuja velikanske priložnosti za boj proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in svetovni prehranski krizi.

Izsledki študije, ki jo je v imenu organizacije Transport & Environment (T&E) izvedel nemški Inštitut za energetiko in okolje (Institut für Energie- und Umweltforschung – IFEU), kažejo, da je za pridelavo poljščin za biogoriva, ki so porabljena v Evropi, potrebnih 9,6 milijonov hektarov zemljišč – to je več kot površina otoka Irske, oziroma 5,3 milijonov hektarov, če upoštevamo proizvodnjo soproizvodov, predvsem krme za industrijsko živinorejo. Uporaba poljščin za proizvodnjo biogoriv v Evropi je neenakomerno porazdeljena. Največje porabnice tovrstnih biogoriv so Nemčija, Francija in Španija. Slovenija je pri tem nepomembna, oljno repico proizvajamo na enem odstotku kmetijskih površin, poraba biogoriv v mešanici pogonskih goriv v prometu sicer raste. Uvažamo pa večinoma biogoriva s Priloge IX, to so t.i. napredna biogoriva (odpadna olja) [1]. Že v preteklosti smo opozorili na neurejenost teh biogoriv: slaba sledljivost izvora in velika uvozna odvisnost Evrope.

Uporaba zemljišč za poljščine za proizvodnjo biogoriv neizogibno pomeni, da so ta v veliki meri izgubljena kot naravni ponor ogljika, kot habitat za ogrožene vrste ali za proizvodnjo hrane.

Tla kot naravni ponor ogljika

Ena od možnosti je povrnitev zemljišč v naravno stanje oz. obnova ekosistemov z naravnimi procesi (angl. nature restoration, rewilding). V tem primeru bi lahko gozdovi in druga vegetacija, ki bi se ponovno zarasli na površini, enaki tisti, ki je trenutno uporabljana samo za pridelavo poljščin za biogoriva (5,3 Mha), iz ozračja absorbirali 64,7 milijona ton CO2 – skoraj dvakrat več od uradno veljavnih neto prihrankov CO2 zaradi nadomestitve fosilnih goriv z biogorivi (32,9 Mt CO2 ekv.). To bi prispevalo k ciljem povečanja ponorov ogljika v sektorju rabe zemljišč, ki si jih je postavila EU in prineslo dejanske koristi za podnebje, v nasprotju z izkrivljenim zmanjšanjem emisij zaradi biogoriv, ki temeljijo na neustreznem obračunavanju ogljika.

Globalna raba zemljišč za biogoriva, porabljena v Evropi

Sončna energija je 40-krat učinkovitejša od biogoriv iz poljščin

Veliko učinkovitejša bi bila tudi uporaba zemljišč za pridobivanje sončne energije. Po podatkih analize je za napajanje električnega avtomobila s sončno energijo potrebnih 40-krat manj površin kot za avtomobil, ki uporablja biogoriva. Če bi torej v sončno energijo pretvorili samo 2,5 % zemlje, ki je trenutno namenjena pridelavi poljščin za biogoriva, bi lahko proizvedli enako količino ekvivalentne energije, pri čemer bi ogromne količine zemljišč ostale na voljo za povrnitev v naravno stanje ali za proizvodnjo hrane.

Ti rezultati jasno kažejo, da biogoriva na osnovi poljščin ne predstavljajo nobene pomembne koristi, temveč prej ovirajo blaženje podnebnih sprememb.

Površina zemljišč, ki se uporabljajo za biogoriva, v primerjavi s površino zemljišč, ki se uporabljajo za sončno energijo, za zagotavljanje enakega števila prevoženih kilometrov

Zemljišča za varstvo biotske raznovrstnosti

Poleg podnebnih koristi bi bila povrnitev zemljišč v naravno stanje na več milijonih hektarov zemlje tudi zelo pomemben ukrep proti izjemno veliki izgubi rastlinskih in živalskih vrst, ki smo ji trenutno priča. Predlog Zakona EU o obnovi narave, ki ga je Evropska komisija sprejela lani, vsebuje cilj zaustaviti in obrniti trend zmanjševanja biotske raznovrstnosti. Če ne bi tako očitno tratili zemljišč za biogoriva, bi lahko znatno prispevali k doseganju teh ciljev. Za surovine za biogoriva je v uporabi več kot 9 % obdelovalnih površin v Evropi, vključno z deležem, ki ga ima proizvodnja krme za industrijsko živinorejo. Ekološki vpliv območja velikosti le 5,3 milijona hektarjev kmetijskih površin, ki so v celoti namenjene proizvodnji biogoriv, je enak 2,1 milijona hektarjev popolnoma umetne, pozidane zemlje. To predstavlja 6 % trenutne obremenitve zaradi pozidave v Evropi.

Zemljišča za pridelavo hrane

Namesto za proizvodnjo biogoriv bi lahko poljščine, gojene na teh zemljiščih, uporabili za proizvodnjo hrane. Kot je razvidno iz študije inštituta IFEU, bi s tem lahko zadovoljili kalorične potrebe približno četrtine prebivalcev EU in Združenega kraljestva (120–142 milijonov ljudi). Po podatkih Združenih narodov bi to več kot zadostovalo tudi za preskrbo s hrano za 50 milijonov ljudi na svetu, ki živijo »v izredno hudih ali hujših razmerah akutne prehranske negotovosti«.

Oblikovalci politik morajo hitro ukrepati. Institucije EU so se nedavno odločile, da sedanja revizija Direktive o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov ne bo vsebovala postopne ukinitve pridelave poljščin za biogoriva. Vendar pa pravila, določena v tej direktivi, omogočajo, da vsaka država članica tovrstne odločitve sprejema enostransko na nacionalni ravni. Glede tega, kaj storiti z zemljišči, ki niso več namenjena za trenutno rabo za proizvodnjo biogoriv – ali jih nameniti za sekvestracijo (vezavo) ogljika, za proizvodnjo hrane, za zaustavljanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti ali za kombinacijo vsega trojega – bodo potrebne vključujoče razprave na nacionalnih in regionalnih ravneh, v katerih morajo sodelovati vse zainteresirane strani.

Obdelovalne površine, ki se uporabljajo za proizvodnjo biogoriv, bi lahko zagotovile potrebe po kalorijah za več milijonov ljudi

Pozivamo oblikovalce politik po vsej Evropi, naj izkoristijo obstoječe možnosti v okviru direktive RED in postopno odpravijo vse spodbude za uporabo poljščin za proizvodnjo biogoriv.

[1] http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/uvajanje-alternativnih-vrst-goriv-v-prometu-3

Poročilo prevedeno v slovenski jezik je na voljo tukaj.

Poročilo in študija v angleškem jeziku sta na voljo tukaj.