Direktiva CSDDD pomemben mejnik na področju zaščite človekovih pravic in okolja in odgovornosti podjetij
Sprejem direktive pa je zasenčen zaradi sprememb v zadnjem trenutku, ki so privedle do ošibitve direktive. Ta bo sedaj veljala le za približno 0,05 % podjetij in poslovnih dejavnosti v EU, ki običajno predstavljajo tveganje za okolje in človekove pravice.
Vodikova mrzlica: načrti EU temeljijo na negotovem uvozu
Večina držav, na katere se Evropska unija zanaša pri uvozu vodika za doseganje preambicioznih ciljev, sploh ni pripravljena na povečanje proizvodnje - odvisne so od fosilnih goriv, primanjkuje jim vode, ni ustrezne infrastrukture.
Kako do ravnovesja med potrebami družbe in omejitvami Zemlje?
"Če so planetarne meje presežene, ni zagotovila za stabilnost sistemov in s tem varnosti za prihodnje generacije," je opozorila prof. Lučka Kajfež-Bogataj na (hibridni) konferenci Življenje znotraj planetarnih meja, ki smo jo organizirali v okviru pobude Evropski podnebni pakt.
Lokalna oskrba z ekološko hrano – eden ključnih členov za transformacijo prehranskega sistema
V najnovejšo zbirko slovenskih dobrih praks blaženja podnebnih sprememb smo z Umanotero vključili socialno podjetje Eko Prlekija. Dobre prakse lokalne oskrbe z ekološko hrano s svojim zgledom pomembno spodbujajo prehod v bolj trajnostni prehranski sistem.
Za izboljšanje prometa v mestih ne potrebujemo čudežne palice
Nova študija (E)misija nič kaže, da rešitve za zmanjšanje izpustov iz prometa že obstajajo in da je mogoče do leta 2030 emisije iz prometa zmanjšati za več kot 90 % s hitrim izvajanjem dobro uveljavljenih ukrepov.
Z vključevanjem vidika spola do bolj vključujočih energetskih politik
Ženske so še vedno premalo zastopane v vseh vidikih energetskega sektorja, ki ostaja eden izmed spolno najmanj raznolikih sektorjev. Z vključevanjem načela enakosti spolov v ključne energetske politike lahko oblikujemo bolj vključujoč energetski sektor, ki krepi prispevek žensk v energetiki v času, ko se sektor sooča z izzivi razogljičenja.
Delavnice o onesnaženosti zraka na osnovnih šolah po Sloveniji
V šolskem letu 2023/2024 smo na osnovnih šolah po Sloveniji izvedli že 36 delavnic za skoraj 700 učencev. Delavnice potekajo v okviru projekta Partnerstvo za okolje in zdravje 3.0, kjer skupaj s partnerji izvajamo aktivnosti za ozaveščanje mladih o področjih okolja in zdravja.
Odprto pismo Slovenski nogometni reprezentanci
Ali bo slovenska nogometna reprezentanca na Euro 2024 zmagovalka v okoljsko odgovornem potovanju na dogodek? Številne okoljevarstvene organizacije iz Evrope smo z odprtim pismom danes pozvale domače nogometne reprezentance k zavezi, da na evropsko nogometno prvenstvo Euro 2024 potujejo trajnostno.
Skupaj zmanjšujemo energetsko revščino v Zasavju
V sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Zasavje in Lokalno akcijsko skupino Zasavje smo organizirali delavnico "Skupaj zmanjšujemo energetsko revščino v Zasavju", na kateri smo se z različnimi lokalni akterji pogovarjali o problemu energetske revščine ter o glavnih ovirah pri izvajanju energetskih obnov stanovanj v Zasavju.
[Vabilo] O vplivu nove direktive CSDDD na slovenska podjetja
V nastajanju je nova direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD), ki bo naslovila zaščito človekovih pravic in okolja v globalnih vrednostnih verigah podjetij iz EU. Vabimo vas na predstavitev o njenih vplivih na slovenska podjetja.
Podnebni in energetski načrti morajo biti kos izjemno težki nalogi
Do konca junija imajo države članice Evropske unije čas za delo na posodobitvi NEPN-ov. Gre za izjemno pomembne dokumente za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, brez okrepitve ciljev držav članic pa tudi EU ne bo izpolnila ambicij na področju podnebja in energije.
Človekove pravice in okolje še vedno na drugem tiru
Včerajšnji neuspeh Sveta EU pri potrditvi direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti pomeni obžalovanja vreden korak nazaj od prevzema odgovornosti s strani podjetij za varovanje človekovih pravic in okolja po vsem svetu.
Srečanje mreže Forest Movement Europe letos v Sloveniji
Letošnje srečanje mreže Forest Movement Europe gosti Focus, potekalo bo med 10. in 14. junijem na Pokljuki.
Sledilnik, ki izpostavlja vrzeli v ambicijah in pri izvajanju NEPN-ov
Posodobitev sledilnika NEPN kaže, da kljub manjšim izboljšavam podnebne in energetske usmeritve držav članic EU do leta 2030 v novih osnutkih NEPN-ov niso v skladu s ciljem omejitve dviga globalne temperature na 1,5 °C.
Izgubljamo pomembna območja za ohranjanje najbolj ogroženih prebivalcev gozda
Z organizacijama DOPPS in CIPRA Slovenija opozarjamo na izgube pomembnih gozdnih območij zaradi gospodarske rabe in poudarjamo, da bi morala Slovenija nujno pristopiti k sistematičnemu snovanju mreže gozdnih rezervatov v državnih gozdovih.
Odprto pismo MGTŠ
Spoštovani minister Han, po treh letih zakonodajnega postopka sta Evropski parlament in Svet EU decembra 2023 sprejela kompromis o besedilu direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti – CSDDD, ki ga morata potrditi še Svet EU in Evropski [več ...]
Mednarodna konferenca s fokusom na NEPN-ih srednje in vzhodne Evrope
Focus s partnerji v projektu TogetherFor1.5 organizira mednarodno konferenco, na kateri bomo obravnavali ključne teme, povezane s podnebnim in energetskim načrtovanjem v srednje in vzhodnoevropski regiji (CEE).
Sončna šola Hrastnik – oranje ledine za spodbudo energetskih skupnosti in skupnostne samooskrbe po vsej Sloveniji
Skupnostna samooskrbna sončna elektrarna Sončna šola Hrastnik bo napajala energetsko skupnost, ki jo je ob podpori Focusa na vključujoč način vzpostavila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik. Gre za prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji.
Življenje znotraj planetarnih meja – konferenca z delavnico in okroglo mizo
Znan je program konference Življenje znotraj planetarnih meja: kako do ravnovesja med potrebami družbe in omejitvami Zemlje?, ki bo potekala 14. februarja med 9.30 in 16.00 v Hiši EU v Ljubljani. Vabljeni k prijavi!
Novo poročilo: koristi ambicioznih podnebnih ukrepov odtehtajo stroške
Podnebno ukrepanje v skladu s Pariškim sporazumom in ciljem 1,5°C ni le nujno, ampak tudi koristno za družbo in gospodarstvo. S sledenjem scenariju 1.5°C bi lahko Evropska unija do leta 2030 pridobila neposredne koristi v višini vsaj bilijona evrov in Slovenija skoraj štiri milijarde evrov.
