Bruselj, Ljubljana, 24. oktober 2023 – Koalicija nevladnih organizacij je kritično ocenila osnutke nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic Evropske unije, ki so ključni dokumenti za spopadanje s podnebno krizo na nacionalnih ravneh. Novo poročilo osvetljuje pomembne pomanjkljivosti, kot je neskladnost načrtov s cilji EU na področju energije in podnebja. Opazni so sicer nekateri premiki v pravo smer, vendar imajo države članice še veliko dela za uskladitev prizadevanj s cilji Pariškega sporazuma, vključno s Slovenijo. K okrepitvi ambicij v naslednjih osmih mesecih bi jih morala odločno spodbudili tudi priporočila Evropske komisije.
Poročilo Time to step up national climate action: An assessment of the draft updated National Energy and Climate Plans kaže, da bo brez okrepitve ciljev držav članic Evropska unija na področju podnebja in energije težko dosegla svoje podnebne ambicije in zaščitila državljane in državljanke pred vedno bolj nevarnimi podnebnimi vplivi.
Poročilo koalicije pod okriljem Climate Action Network Europe izpostavlja očiten kontrast med nujo po pospešenem podnebnem ukrepanju in počasnim napredkom na terenu. Ugotovitve tega poročila so zato predvsem vabilo državam, naj položijo temelje in zastavijo jasne in ambiciozne načrte ter ukrepe, ki ustrezajo razsežnosti izziva, še v tem desetletju. Evropska komisija pa mora s povratnimi informacijami državam članicam jasno sporočiti, da morajo biti podnebni ukrepi na terenu odločen odgovor na podnebno krizo.
Ne dosegajo niti minimuma
Ena najbolj zaskrbljujočih ugotovitev pregleda posodobljenih osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so bili doslej oddani Evropski komisiji, je, da več držav ne izpolnjuje niti minimalnih zahtev EU na področju podnebja in energije do 2030 (Ciper, Danska, Finska, Italija, Nizozemska). Za pravičen prispevek EU k omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C bi morala EU doseči znatno znižanje emisij toplogrednih plinov še v tem desetletju – vsaj 65-odstotkov (bruto) do 2030.
Nadalje, novo poročilo kaže, da številne države članice niso začrtale zadostnih zavez na področju energetske učinkovitosti, ki ima velik potencial za zmanjšanje emisij, ustvarjanje novih delovnih mest, znižanje računov za energijo, zmanjšanje onesnaženosti zraka in izboljšanje zdravja. Na drugi strani je pozitivno, da so v več načrtih dobili mesto ukrepi za spodbujanje energetskih skupnosti, vendar pa so prispevki več držav članic nezadostni za izpolnitev cilja EU glede obnovljivih virov energije do leta 2030.
Slovenija ima veliko prostora za izboljšave
Med državami, ki ne izpolnjujejo pričakovanj in v nezadostni meri prispevajo k napredku EU na poti do omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C, je tudi Slovenija. V posodobljeni različici slovenskega osnutka NEPN je sicer nekaj izboljšav glede na pretekle verzije, vendar so splošne ambicije še vedno bistveno prenizke in nezdružljive s ciljem 1,5 °C.
Taj Zavodnik, vodja programa Energija v okoljski organizaciji Focus, komentira: “Slovenski NEPN v trenutni verziji vsebuje bistveno prenizke cilje znižanja emisij toplogrednih plinov, na področju obnovljivih virov energije in zmanjšanja rabe energije pa ne dosega niti minimuma, ki ga zahteva EU. Predvsem pa mora Slovenija osnutek načrta nemudoma dopolniti z manjkajočim poglavjem ukrepov. Prostora za bistvene izboljšave je ogromno. Največ potenciala je v industrijskem in prometnem sektorju, tako za dodatno zmanjšanje rabe energije kot za znižanje emisij.”
Poročilo za Slovenijo izpostavlja predvsem naslednje možnosti za izboljšanje prenovljenega NEPN-a:
– Znatno zvišanje cilja Slovenije za obnovljive vire energije, pri čemer je potrebno v ospredje postaviti energetske skupnosti. Zagotoviti je potrebno spremembe zakonodaje in ukrepe, ki bodo odpravili in/ali izboljšali trenutne administrativne ovire, ter zagotoviti trajno sistemsko financiranje, ki bo spodbudilo razmah skupnostnih energetskih projektov.
– Bistveno zvišanje ciljev glede zmanjšanja rabe energije preko vključitve scenarija zadostnosti v naslednji osnutek prenovljenega NEPN-a. Ta naj celostno oceni zmožnosti Slovenije za zmanjšanje rabe energije, tako da ovrednoti minimalne družbene potrebe po storitvah in dobrinah za zagotavljanje blaginje prebivalstva.
– Priprava poglavja z ukrepi in politikami, ki ga trenutna različica ne vključuje.
Ozadje
Zadnji osnutek slovenskega NEPN-a je bil po posvetovanju z javnostjo objavljen 22. junija 2023 (dostopen je na tej povezavi). To je verzija, s katero se je po javni objavi seznanila vlada in jo brez sprememb posredovala v presojo Evropski komisiji. Slednja bo do konca letošnjega leta poslala Sloveniji svojo oceno in priporočila glede posodobitve dokumenta v skladu z zakonodajo EU. Spomladi 2024 bosta nato sledila javna razgrnitev končnega predloga posodobitve NEPN-a ter formalno posvetovanje z javnostjo.
Končno različico posodobljenih NEPN-ov morajo države članice predložiti Evropski komisiji do 30. junija 2024.
Opombe
1. O poročilu: organizacija CAN Europe je v sodelovanju s 30 organizacijami iz 25 držav članic EU pripravila oceno nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (iz Slovenije je sodeloval Focus). Poročilo ni celovita analiza vseh vidikov načrtov, gre za grob pregled nekaterih glavnih vprašanj, ki jih bo morala Evropska komisija obravnavati v njenih priporočilih državam članicam decembra 2023.
Poročilo je razdeljeno na dva dela: prvi vsebuje splošna priporočila in oceno glavnih analiziranih vprašanj, drugi pa analize NEPN-ov posameznih držav, v katerih so poudarjene ključne točke za okrepitev podnebnih ukrepov in energetski prehod na nacionalni ravni (Slovenija je obdelana na strani 85).
2. Vlade imajo zakonsko obveznost, da oddajo osnutke nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov Evropski komisiji v roku, vendar je to storilo le 16 od 27 držav članic. Poleg tega skrb vzbuja tudi odsotnost pravočasnega in učinkovitega posvetovanja s splošno ter strokovno javnostjo v številnih državah članicah EU. Države, ki so oddale posodobljene osnutke NEPN do 23. oktobra 2023, so: Hrvaška, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Madžarska, Italija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska.
3. Na Evropsko komisijo je bilo včeraj, 23. oktobra 2023, poslano tudi pismo s pozivom, naj Evropska komisija prek svojih priporočil do konca leta odločno pozove države članice k odpravi zaznanih pomanjkljivosti, krepitvi ciljev in ukrepov ter k izboljšanju vključevanja javnosti v postopek priprave revidiranih NEPN-ih. Pismo je bilo naslovljeno na visoke predstavnike Komisije, podpisalo pa ga je več deset evropskih okoljskih organizacij, tudi iz Slovenije.
4. V Focusu pozorno spremljamo posodabljanje slovenskega NEPN-a in se vključujemo v proces na vseh točkah, kjer je možno vključevanje javnosti. Naše stališče je, da posodobljeni NEPN med drugim ostaja podnebno nepravičen in prelaga breme razogličenja na prihodnje generacije, države globalnega juga in gospodinjstva. Obsežen komentar je dostopen tukaj, medtem ko so na tej povezavi izpostavljeni ukrepi, ki si jih želimo in ki si jih ne želimo v končni verziji posodobljenega slovenskega NEPN-a.
Kontakta za dodatne informacije:
Taj Zavodnik, [email protected], 040 391 033
Luka Mofardin, [email protected], 01 515 40 80
Besedilo je nastalo v okviru projekta Bringing EU Member States together to achieve the 1.5 objective of the Paris Agreement (LIFE21-GIC-BE-LIFE TogetherFor1.5). Besedilo ne odraža pogledov Evropske komisije.
