Dovolj za vse v radijski oddaji Vsi sosedje
Boštjan Remic, ki se pri svojem delu v Focusu posveča predvsem energetskim skupnostim in obnovljivim virom energije, je predstavil zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno Sončna šola Hrastnik in platformo Dovolj za vse (oboje Focus pelje v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE) v oddaji Vsi sosedje na radiu Zeleni val. S kampanjo "Vsi sosedje povezani v skupnosti" v Zavodu Nefiks spodbujajo vse prebivalce osrednjeslovenske regije, da se pridružijo aktivnostim društev in drugih nevladnih organizacij. Tako želijo okrepiti pristne povezave v skupnostih, kamor se priseljuje veliko ljudi in preprečiti, da se sosedje ne bi več poznali med seboj. Z Boštjanom Remicem se [več ...]
Človekove pravice in okolje še vedno na drugem tiru
Včerajšnji neuspeh Sveta EU pri potrditvi direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti pomeni obžalovanja vreden korak nazaj od prevzema odgovornosti s strani podjetij za varovanje človekovih pravic in okolja po vsem svetu.
Srečanje mreže Forest Movement Europe letos v Sloveniji
Letošnje srečanje mreže Forest Movement Europe gosti Focus, potekalo bo med 10. in 14. junijem na Pokljuki.
Sledilnik, ki izpostavlja vrzeli v ambicijah in pri izvajanju NEPN-ov
Posodobitev sledilnika NEPN kaže, da kljub manjšim izboljšavam podnebne in energetske usmeritve držav članic EU do leta 2030 v novih osnutkih NEPN-ov niso v skladu s ciljem omejitve dviga globalne temperature na 1,5 °C.
Izgubljamo pomembna območja za ohranjanje najbolj ogroženih prebivalcev gozda
Z organizacijama DOPPS in CIPRA Slovenija opozarjamo na izgube pomembnih gozdnih območij zaradi gospodarske rabe in poudarjamo, da bi morala Slovenija nujno pristopiti k sistematičnemu snovanju mreže gozdnih rezervatov v državnih gozdovih.
Zgolj zamenjava energentov ni dovolj (Siol.net)
V prvem mesecu letošnjega leta smo predstavili poročilo Pariški sporazum in scenarij 1.5°C: pospeševanje zelenega prehoda in koristi za družbo ter gospodarstvo, ki je postreglo z dodatnimi dokazi, da prehod na podnebno nevtralno družbo v skladu s ciljem za omejitev zvišanja temperature do 1,5 °C iz Pariškega sporazuma ni le nujen z vidika blaženja podnebnih sprememb, temveč prinaša tudi gospodarske in družbene koristi. Pri tem pa koristi močno odtehtajo stroške. Kmalu po novinarski konferenci si je Taj Zavodnik, koordinator programa Energija v Focusu, vzel čas za pogovor z novinarjem spletnega portala Siol.net Davidom Kosom o različnih vidikih zelenega prehoda. V [več ...]
Odprto pismo MGTŠ
Spoštovani minister Han, po treh letih zakonodajnega postopka sta Evropski parlament in Svet EU decembra 2023 sprejela kompromis o besedilu direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti – CSDDD, ki ga morata potrditi še Svet EU in Evropski parlament. Omenjena direktiva določa obveznosti velikih podjetij povezane z dejanskimi in potencialnimi škodljivimi vplivi na človekove pravice ter okolje, ki izhajajo iz njihovih lastnih dejavnosti, dejavnosti njihovih podružnic in dejavnosti, ki jih izvajajo njihovi poslovni partnerji. V pogajanjih trialoga so se pojavila trenja in številne pomembne zaščite so bile izbrisane. Čeprav dogovor ni popoln, predstavlja ključen korak naprej pri prevzemanju odgovornosti [več ...]
Mednarodna konferenca s fokusom na NEPN-ih srednje in vzhodne Evrope
Focus s partnerji v projektu TogetherFor1.5 organizira mednarodno konferenco, na kateri bomo obravnavali ključne teme, povezane s podnebnim in energetskim načrtovanjem v srednje in vzhodnoevropski regiji (CEE).
Sončna šola Hrastnik – oranje ledine za spodbudo energetskih skupnosti in skupnostne samooskrbe po vsej Sloveniji
Skupnostna samooskrbna sončna elektrarna Sončna šola Hrastnik bo napajala energetsko skupnost, ki jo je na vključujoč način vzpostavila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik. Gre za prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji.
Življenje znotraj planetarnih meja – konferenca z delavnico in okroglo mizo
Znan je program konference Življenje znotraj planetarnih meja: kako do ravnovesja med potrebami družbe in omejitvami Zemlje?, ki bo potekala 14. februarja med 9.30 in 16.00 v Hiši EU v Ljubljani. Vabljeni k prijavi!
Novo poročilo: koristi ambicioznih podnebnih ukrepov odtehtajo stroške
Podnebno ukrepanje v skladu s Pariškim sporazumom in ciljem 1,5°C ni le nujno, ampak tudi koristno za družbo in gospodarstvo. S sledenjem scenariju 1.5°C bi lahko Evropska unija do leta 2030 pridobila neposredne koristi v višini vsaj bilijona evrov in Slovenija skoraj štiri milijarde evrov.
Energetsko revščino bomo zmanjšali, če bo denar (Dnevnik)
Lidija Živčič je za časnik Dnevnik komentirala akcijski načrt vlade za zmanjševanje energetske revščine. »Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine naslavlja ključne izzive; če ga bomo le dosledno izvedli, bodo to prvi nujni koraki. Zlasti smo veseli ukrepa, da bo za ljudi, ki jih pesti energetska revščina, na voljo pet milijonov evrov za sodelovanje v energetskih skupnostih,« pravi Lidija Živčič. Na Focusu menimo, da je treba nujno razmisliti, kako bomo v skupnostne energetske projekte vključevali tudi tiste, ki si sami ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Velik izziv pri zmanjševanju energetske revščine je tudi informiranost. »Nekateri centri za socialno delo že informirajo in [več ...]
Sončna šola Hrastnik – prva zadružna skupnostna elektrarna
Z Občino Hrastnik in Energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik vabimo na odprtje Sončne šole Hrastnik, ki bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne stavbe in dva objekta lokalnega gospodarstva.
Energetske skupnosti kot način boja proti energetski revščini
V Sloveniji vznikajo skupnostni projekti za rabo obnovljivih virov energije. V prihodnje jih bo vse več, zato je zdaj pravi trenutek, da razmislimo, kako vanje vključiti tudi tiste, ki sicer ne bi mogli postati njihov del. Pripravili smo publikacijo s primeri dobrih praks in priporočili za odločevalce.
Z direktivo podprt skrbni pregled poslovanja podjetij (Dnevnik)
Prejšnji teden sta Svet EU in Evropski parlament sklenila dogovor o vsebini direktive skrbnem pregledu podjetjih glede trajnosti (CSDDD), ki bo za velika podjetja določila obveznosti glede dejanskih in morebitnih škodljivih vplivov na človekove pravice in okolje zvezi njihovimi lastnimi dejavnostmi, dejavnostmi njihovih podružnic in dejavnostmi, kijih izvajajo njihovi poslovni partnerji. "Dogovor sicer ni idealen, je vseeno ključen korak naprej pri zagotavljanju odgovornosti podjetij za kršitve, ki jih povzročijo ali njim prispevajo," je sporazum za časnik Dnevnik komentirala naša Elena. Na žalost pa je dogovor iz obsega obveze skrbnega pregleda izključilo vplive podjetij na podnebne spremembe in pa večino aktivnosti finančnega sektorja, [več ...]
O praznični prekomernosti in nevidnih sestavinah daril
V predprazničnem času smo skupaj s Pravično trgovino Slovenije opozorili na pogosto spregledane nevidne sestavine daril in praznično prekomernost na vseh področjih. Preveč hrane na mizah in v hladilnikih, preveč daril, preveč ponudbe v trgovinah. Z vsakim darilom obdarjencu tudi nekaj sporočamo in verjetno si nihče ne želi podariti podpore otroškemu delu, nepravičnemu plačilu, uničevanju okolja. Nevidne sestavine so žal prisotne v večini prazničnih daril, igrač in sladkarij. Gre za izdelke, ki so izdelani izpod rok premalo plačanih ali celo zasužnjenih delavcev, tudi otrok, ali pa pri svoji pridelavi uničujejo naravo. Za izkoriščanje ne more biti kriv samo potrošnik, pomembno [več ...]
Praznična prekomernost in nevidne sestavine daril
Največji sovražnik trajnosti v tem predprazničnem času je prekomernost na vseh področjih. Preveč hrane na mizah in v hladilnikih, preveč daril, preveč ponudbe v trgovinah. Z vsakim darilom obdarjencu tudi nekaj sporočamo in verjetno si nihče ne želi podariti podpore otroškemu delu, nepravičnemu plačilu, uničevanju okolja.
Tlakovanje poti jedrski energiji za zaprtimi vrati
Nevladne organizacije nasprotujemo Resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in poudarjamo, da morajo biti za informirano, kakovostno in odgovorno odločanje DZ predstavljeni vsi podatki in analize različnih scenarijev dolgoročne podnebne strategije Slovenije.
Tovornjakom, ki jih poganjajo fosilna goriva, bije zadnja ura
Trenutno potekajo zadnja pogajanja pred sprejetjem končnega besedila evropske zakonodaje, ki bo postavila cilje zmanjšanja emisij CO2 novo prodanih tovornjakov.
Avtomobilski lobi se je vrnil
Novi avtomobili po standardu Euro 7 ne bi bili skoraj nič čistejši kot po standardu Euro 6, sprejetem leta 2014.
Energetske skupnosti kot način boja proti energetski revščini
Slovenski rek pravi, da je veriga močna samo toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen. Energetski prehod, ki je pred nami, bo prav tako močan le toliko, kolikor bo močan njegov najšibkejši člen. Zato je zelo pomembno, da v energetski prehod vključimo tudi najšibkejše in zagotovimo, da ne pustimo nikogar ob strani. V Sloveniji se počasi pojavljajo skupnostni projekti za rabo obnovljivih virov energije, ki predstavljajo del energetskega prehoda. V prihodnje jih bo vse več, zato je zdaj pravi trenutek, da razmislimo, kako bomo v skupnostne energetske projekte vključevali tudi tiste, ki sicer ne bi mogli postati njihov del. Pričujoča [več ...]
V Evropi uvozimo že 80 % »rabljenega« olja za kuhanje, kar povečuje tveganje za goljufije
Kot je pokazala analiza podatkov o biogorivih, v Evropi trenutno uvozimo štiri petine (80 %) rabljenega olja za kuhanje (UCO), ki se uporablja kot gorivo za avtomobile, tovornjake in letala, od tega velika večina (60 %) prihaja iz Kitajske. Ker si svetovna letalska industrija prizadeva, da bi bilo rabljeno olje za kuhanje glavna sestavina trajnostnega letalskega goriva (SAF), okoljske organizacije pozivamo k večji transparentnosti, da rabljeno kuhinjsko olje ne bi postalo zgolj izgovor za prikriti uvoz palmovega olja.
Prepočasna pot do konca fosilnih goriv (Val202)
Glede na to, da zdaj prvič COP priznava fosilna goriva kot glavni vzrok podnebne krize, gre za pomemben signal o koncu dobe fosilnih goriv. Vendar pa sporazum, sprejet na COP28 v Dubaju, vseeno pušča več vprašanj kot odgovorov o tem, kako zagotoviti pravičen prehod, ki bo temeljil na usmeritvah znanosti in ki bo financiran na pravičen način. Izid COP28 je odprl pot svetu brez fosilnih goriv, vendar je ta pot polna lukenj in nevarnosti, da bo vodila v slepo ulico. Manjka dogovor o tem, kako se bo energetski prehod financiral in kako bodo največji onesnaževalci prevzeli odgovornost. Najbolj ranljivim in [več ...]