V okviru projekta EUWES osvetljujemo zgodbe žensk iz preteklosti, ki so igrale pomembno vlogo v STEM sektorjih (angleška kratica za znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko). Zakaj? Visokošolsko izobraževanje je bilo ženskam večinoma nedostopno vse do prve svetovne vojne. Do množičnega vključevanja žensk v znanstvene discipline je prišlo z zgodovinskim zamikom, v disciplinah STEM, ki so velikokrat pogoj za delo v energetskem sektorju, pa proces vključevanja žensk še danes ni zaključen.
Zgodovina znanosti je tradicionalno spregledala znanstvenice, njihov prispevek pa pogosto zanemarila ali pripisala moškim kolegom. Pojav, ko je inovacija ali znanstveno odkritje, do katerega je prišla ženska, pripisano njenemu moškemu kolegu, imenujemo tudi Matildin učinek – več o tem si lahko pogledate v kratkem videu: https://www.nomorematildas.com/en.
Zato je pomembno, da ozaveščamo o zgodbah in dosežkih žensk v STEM disciplinah, njihove prispevke vključujemo v kurikulume in jih priznavamo na enakopravni ravni kot prispevke njihovih moških kolegov.
V nadaljevanju predstavljamo tri zgodbe:
- Carmen Jež Gala, pionirka v gradbeništvu,
- Borka Jerman Blažič, doktorica znanosti s področja telekomunikacij, “prva dama slovenskega interneta”,
- Marija Perpar, prva slovenska raziskovalka na področju organske kemije.
Carmen Jež Gala, pionirka gradbeništva
Carmen Jež Gala (1925-1965) je leta 1952 diplomirala iz gradbeništva na Tehniški visoki šoli v Ljubljani kot prva ženska po drugi svetovni vojni. Bila je prodorna gradbenica in pedagoginja ter prva ženska s pedagoškim mestom na Tehniški visoki šoli v Ljubljani. Leta 1952 je postala asistentka, kasneje pa prva docentka na fakulteti. Za razvoj gradbeništva pri nasje bila pomembna zato, ker je v takratnem slovenskem in jugoslovanskem prostoru uveljavila nove metode računanja jeklenih konstrukcij, ki jih je razvijala na podlagi teorije plastičnosti. Z inovativnim pristopom je povečala trdnost in s tem nosilnost jeklenih podpornih nosilcev tako, da so ti lahko premoščali večje razdalje. Učinkovitost metode je računsko dokazala v času, ko še ni bilo računalnikov. Pristop je prenašala v prakso zlasti pri načrtovanju daljnovodov in strešnih konstrukcij.
Njeni raziskovalni dosežki so po zaslugi visoko citiranih znanstvenih člankov odmevali tudi v mednarodnem prostoru. Leta 1959 je objavila kar 5 znanstvenih člankov, in sicer v francoskih, nemških in jugoslovanskih strokovnih revijah. Med izpopolnjevanjem na Univerzi v Cambridgeu (1959-60) je pridobila dragocene raziskovalne eksperimentalne in pedagoške izkušnje, se seznanila z najnovejšimi napredki v znanosti in možnostmi uporabe tega znanja pri reševanju konkretnih izzivov v gospodarstvu. Spoznala je številne strokovnjake in študente iz mednarodnega okolja in leta 1962 postala redna članica Združenja inženirjev Univerze v Cambridgeu.
Njena raziskovalna in pedagoška kariera sta bili izjemni, aktivno je sodelovala pri razvoju novih jugoslovanskih predpisov za jeklene konstrukcije. Jež Gala je bila pionirka v gradbeništvu in je pomembno prispevala k razvoju stroke na Slovenskem in v Jugoslaviji.
Povzeto po knjigi »Naše znanstvenice: kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji« Jovane Mihajlović Trbovc
Borka Jerman Blažič, “prva dama slovenskega interneta”
Borka Jerman Blažič (roj. Džonova) (1947-), slovenska računalničarka, je leta 1970 diplomirala iz inženirske tehnologije na Tehnološko-metalurški fakulteti Univerze v Skopju, leta 1975 magistrirala na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in leta 1982 doktorirala na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. Bila je začetnica in več kot dvajset let tudi vodja Laboratorija za odprte mreže in sisteme na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Laboratorij je pod njenim vodstvom dosegel mednarodni sloves in bil povabljen k sodelovanju v številne evropske projekte, v mnogih je imel tudi vodilno vlogo.
Kot vrhunska strokovnjakinja je ključno prispevala k znanstvenemu in aplikativnemu razvoju interneta in internetnih storitev na zelo širokem področju dejavnosti v Sloveniji. Posebej pomemben je njen prispevek pri vzpostavitvi prvega računalniškega strežnika v Sloveniji leta 1991. V 80.-ih letih prejšnjega stoletja, v ključnem obdobju razvoja interneta, je bila jugoslovanska članica mednarodne akademske skupnosti, ki je oblikovala internet v svetovno omrežje. Z opremo, pridobljeno prek članstva Jugoslavije v evropskem projektu Eureka, je doktorica Jerman Blažič vzpostavila prvo internetno povezavo Instituta Jožef Stefan s tujino. Slovenija se je tako uvrstila med prve digitalne sile takratnega časa, saj je internetno povezavo tedaj imelo le 16 držav na svetu. Po njeni zaslugi ima Slovenija spletno domeno .si.
Od leta 1996 je predsednica Slovenskega združenja za Internet ISOC-SI, je tudi redna profesorica za področje informacijskih mrež na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in vodja laboratorija za odprte sisteme in mreže na Institutu “Jožef Stefan”. Leta 2021 je prejela Puhovo nagrado za življenjsko delo na področju interneta.
Povzeto po spletnih virih: https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2012-2022/pahor-slo-arhiv.nsf/objave/BF5B70E0014BF924C125818D0029F692?OpenDocument in https://sl.wikipedia.org/wiki/Borka_Jerman_Bla%C5%BEi%C4%8D
Marija Perpar, prva slovenska raziskovalka na področju organske kemije
Marija Perpar (1904-1990) je bila ena izmed redkih žensk, ki je doktorirala pred drugo svetovno vojno na ljubljanski univerzi. Študij kemije je najprej končala na oddelku za kemijo Filozofske fakultete, kjer je diplomirala leta 1927 in doktorirala leta 1929, in nato še na oddelku za kemijo na Tehniški fakulteti, kjer je diplomirala leta 1930.
Od julija 1946 je bila docentka za organsko kemijo na Tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na kateri je bila kasneje izvoljena v naziv izredne profesorice in nato leta 1957 v naziv redne profesorice za organsko kemijo in analizo. Leta 1946 je prevzela vodenje katedre za organsko kemijo in v skromnih pogojih dela organizirala študij in eksperimentalno delo na področju organske kemije in analize.
Bila je velika strokovnjakinja za organsko kemijo in analizo, ugledna raziskovalka in znanstvenica, ki je bila tudi nagrajena za pomembne znanstvene dosežke. S sodelavci je objavila okoli 100 znanstvenih in strokovnih člankov v slovenskih in tujih znanstvenih revijah. Bila je znana kot kvalitetna avtorica študentskih učbenikov in dobra mentorica, medtem ko velja za prvo slovensko raziskovalko na področju organske kemije.
Povzeto po zapisu v knjigi Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, ki so jo uredile Alenka Šelih, Milica Antić Gaber, Alenka Puhar, Tanja Rener, Rapa Šuklje in Marta Verginella
Namen mednarodnega projekta EUWES – Empowering Underrepresented Women in the Energy Sector – je opolnomočiti ženske v energetskem sektorju. Poleg analize Ženske v energetiki in usposabljanj ter delavnic za javne uslužbence, raziskovalne organizacije in dijakinje bodo v projektu oblikovana tudi priporočila za odločevalce.
|
