Milijoni ljudi po vsem svetu, ki pridelujejo in proizvajajo hrano, ki jo jemo in izdelke, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, je ujetih v revščino in nehumane delovne pogoje. In to navkljub ogromnim zaslužkom podjetij, ki so vključena v celotno dobavno verigo. Zato smo slovenske odločevalce danes pozvali, da ukrepajo v smeri podpore in sprejema ambiciozne zakonodaje v okviru obvezne dolžne skrbnosti na področju okolja in človekovih pravic. 

[av_button label=’ODPRTO PISMO’ link=’manually,https://focus.si/wp-content/uploads/2021/09/202109-pismo-mHREDD.pdf’ link_target=’_blank’ size=’medium’ position=’center’ label_display=” icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’ color=’custom’ custom_bg=’#8c3988′ custom_font=’#ffffff’ av_uid=’av-pnwp4y’ admin_preview_bg=”]

Marca letos so poslanci Evropskega parlamenta, vključno z vsemi evroposlanci iz Slovenije, potrdili poročilo o skrbnosti in odgovornosti podjetij. K podpori smo jih pozvali tudi v Focusu in se priključili kampanji #HoldBizAccountable, kj je zbrala 145.173 podpisov podpore k zavezujoči zakonodaji za odgovornost podjetij.

Sedaj ima škarje in platno v rokah Evropska komisija, ki naj bi še letos objavila predlog skupne evropske zakonodaje. Še preden pa je predlog ugledal luč sveta, je že predmet lobističnih poskusov proti zakonodaji, ki bi zagotovila spoštovanje človekovih pravic in okolja in naložila odgovornost podjetjem v EU, da to zagotovijo. V poročilu »Off the hook? How business lobbies against liability for human rights and environmental abuses« so raziskovalci razkrili bolj ali manj prikrite pritiske lobističnih in interesnih organizacij na Evropsko komisijo s ciljem, da bi bila zakonodaja zgolj črka na papirju.

Zakaj sploh potrebujemo zakonodajo, ki ureja razmere v okviru vrednostnih verig preko meja EU – torej v okviru »nevidnega življenja« stvari, ki jih kupujemo in uporabljamo?

  • Zato ker je v zadnjem desetletju otroško delo poraslo za 14 odstotkov , kljub prostovoljnim zavezam svetovnih proizvajalcev čokolade. Danes dela več kot 2 milijona otrok samo v zahodni Afriki.
  • Zato, ker je palmovo olje krivo za kar 1,4 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, kar je približno toliko, kot celotni letalski sektor. Ali povedano drugače, kar 18- krat več, kot so letne emisije Slovenije. Zato, ker se nahaja v vsakem drugem izdelku na policah supermarketov. Vse to kljub prostovoljnim zavezam industrije.
  • Zato, ker gozdovi izginjajo s hitrostjo enega nogometnega igrišča vsakih 6 sekund. Primarno zaradi govedoreje, plantaž in rudarjenja ter požigov.
  • Ker je bilo samo v letu 2020 ubitih vsaj 331 okoljskih aktivistov, ker so nasprotovali projektom, škodljivim za okolje.
  • Zato, ker v tekstilni industriji dela na svetovni ravni med 40 in 60 milijonov ljudi, od katerih je kar 80 % žensk. Izpostavljene so nevarnim delovnim pogojem (več tisoč ljudi je podleglo samo zaradi požarov in porušenja stavb) in diskriminaciji.

Vse to so dejstva, ki so skrita za nevidnim življenjem naših vsakdanjih izdelkov. Medtem ko lahko, kot posamezniki spreminjamo nakupne navade, morajo multinacionalna podjetja sprejeti svoj del odgovornosti.

Zato je nujno sprejeti ustrezno zakonodajo EU z jasnimi in zavezujočimi zahtevami za spoštovanje človekovih pravic in okolja ter izvajanje potrebne skrbnosti podjetij. Že v preteklosti smo v Focusu objavili (še vedno aktualna) priporočila za urejanje tega področja. Menimo, da morajo vlade slediti ključnim elementom, ki jih je strnila koalicija nevladnih organizacij na ravni EU – ECCJ in tako podpreti zakonodajo, ki dejansko omogoča spoštovanje človekovih pravic in okolja. Zato smo danes s pismom pozvali tudi slovenske odločevalce, da ukrepajo v smeri podpore in sprejema ambiciozne zakonodaje

Ključni elementi priporočil

  • Podjetja morajo spoštovati človekove pravice in okolje v vsem svojem delovanju, povsod, kjer delujejo, če želijo prodajati izdelke v EU. Tudi sama morajo preverjati, da se kršitve ne dogajajo v njihovih verigah. Dolžna morajo biti prenehati s škodljivimi praksami ali sprejeti korake, da se take prakse prekinejo ter biti za kršitve odgovorna (ne zgolj na papirju, temveč tudi materialno).
  • Države morajo postaviti okvire, v katerih se bodo obveznosti podjetij izvrševala – na kratko postaviti morajo etična in zavezujoča pravila ter sankcije, če se to ne upošteva.
  • Do pravnih sredstev pa morajo imeti nujno dostop oškodovani in civilna družba.
  • Med najbolj ranljivimi skupinami so delavke migrantke, za katere je potrebno še toliko bolj poskrbeti, da se jim ne krši osnovnih človekovih pravic.
  • Podnebne spremembe so globalen problem in jih morajo podjetja s svojimi praksami blažiti (zmanjšati svoje izpuste).

Raziskav o neprimernih delovnih pogojih in uničenem okolju je več kot dovolj, da bi nam moralo biti jasno, da prostovoljne zaveze industrije ne zaležejo. V času več desetletij od načelnih zavez so se razmere namreč še poslabšale. A to lahko spremenimo tako, da kot Evropska unija in posamezne države članice vzpostavimo odgovornost in pravna sredstva kot zavezujoča elementa zakonodaje.

Tudi potrošniki imamo konec koncev pravico, da odvržemo status detektiva, ki hoče trajnostno živeti.