Že več kot 15 let v Evropi bencinu in dizlu dodajamo biogoriva proizvedena iz prehrambenih in krmnih rastlin, kot so oljna ogrščica, palmovo olje, soja in žita. Biogoriva tako predstavljajo največji delež ne-fosilnih goriv v prometu. Kakšna pa je prava cena biogoriv za podnebje in ljudi in, ali so resnično dobra za okolje?
Negativen vpliv na podnebje
Negativni vpliv biogoriv na osnovi poljščin na podnebje je višji od njihove domnevne koristi. Za njihovo proizvodnjo se namreč potrebuje ogromne površine kmetijskih zemljišč. Ker povpraševanje raste, je potrebno priskrbeti vedno nove kmetijske površine in te pridobivajo tako, da izsekajo (pra)gozd, savane, izsušijo mokrišča in šotišča. Vse to pa so zemljišča, ki hranijo velike zaloge ogljika. Z njihovim krčenjem se tako spušča v ozračje dodatne toplogredne pline. V primeru deževnega gozda, ki med drugim aktivno absorbira ogljikov dioksid iz ozračja, se s krčenjem izniči tudi ta njegova pomembna funkcija.
Biogoriva ne bodo mogla izpolniti obljub pri zmanjševanju emisij CO2 iz cestnega prometa z namenom zmanjšanje vplivov na podnebje. Gojenje poljščin za pogonska biogoriva zahteva ogromne obdelovalne površine. Raba naravno bogatih ali kmetijskih površin za gojenje surovin za biogoriva je slaba izbira in ne le z vidika podnebja. Intenzivno kmetovanje namreč prizadene tudi ekosisteme in biotsko raznovrstnost rodovitno zemljo pa bi bilo koristneje uporabiti za pridelavo hrane. 90 % svetovne deforestacije (krčenja gozdov) gre na račun širjenja kmetijskih površin.
Študija (angleški povzetek, celotna študija v nemškem jeziku), ki jo je naročila nemška okoljska organizacija Deutsche Umwelthilfe, je pokazala, da samo gojenje oljne ogrščice, žit in oljne palme, ki se uporabljajo za proizvodnjo biogoriv za nemška cestna vozila, zahteva skoraj 1,2 milijona hektarjev zemljišč po vsem svetu – kar je 60 % površine Slovenije.
Če bi naravne ekosisteme, ki jih spreminjajo v kmetijske površine za gojenje surovin za biogoriva, zaščitili in obnavljali, bi s tem povečali ponore ogljikovega dioksida na 16,4 milijonov ton – to je približno 7 milijonov ton več od poročanih letnih prihrankov emisij CO2, ki so posledice uporabe biogoriv namesto bencina in dizla. To dokazuje, da biogoriva ne pomagajo blažiti podnebne spremembe, temveč jih še poglabljajo.
Obnovljive vire energije v cestnem prometu lahko zagotovimo brez uničevanja kmetijskih površin, gozda in ostalih ekosistemov: za isto število prevoženih kilometrov proizvodnja električne energije iz sonca za napajanje električnih vozil potrebuje 97 % manj zemljišč kot biogoriva iz poljščin.
EU prepovedala biogoriva iz palmovega olja, a pridelava soje tudi problematična
Povpraševanje po biodizlu iz soje bi se v Evropski uniji zaradi zgrešene politike o biogorivih lahko povečalo za štirikrat, ugotavlja neodvisna študija, ki jo je naročila organizacija Transport & Environment. Te napovedi so izjemno problematične z vidika vpliva soje na krčenje gozdov in travišč. Če Evropa ne bo sprejela nobenih regulativnih ukrepov, bo pridelava soje povzročila krčenje gozdov ogromnih razsežnosti.
Pridelava soje je glavni vzrok krčenja gozdov v Amazoniji in drugih kritičnih ekosistemih Latinske Amerike, biogorivo iz soje pa je dvakrat toliko škodljivo za podnebje kot fosilni dizel. Toda medtem ko je palmovo olje postalo nezaželeno, bi lahko sojin biodizel postal glavno biogorivo v evropskih avtomobilih in tovornjakih. Medtem ko naftna podjetja uporabnikom zagotavljajo mešanico »trajnostnih« biogoriv in fosilnega dizla v želji zagotavljanja čistejših goriv in ko je palmovo olje razglašeno za nevzdržno, obstaja velika verjetnost, da se po drugi strani poveča proizvodnja sojinega biodizla. Poročilo ugotavlja, da bi lahko do leta 2030 v ozračje spustili do 38 milijonov ton dodatnega CO2, če na EU ravni ne bomo sprejeli nobenega regulativnega ukrepa.
Nekoč bogati ekosistemi Latinske Amerike so v vedno slabšem stanju. Obenem pa so hudo kršene pravice staroselskih in ostalih lokalnih skupnosti. Največ kršitev je povezana s širjenjem nasadov na območja, kjer živijo skupnosti, izkoriščanjem delavcev in delavk ter škoda, ki je povzročena na zdravju in pitni vodi. Zlorab je največ na področju kraje zemlje, prisilnih selitev, nasilja nad izgnanimi staroselskimi skupinami, nasilja nad ženskami, nadlegovanj, kriminalizacije in celo ubojev aktivistov, ki opozarjajo na zlorabe.
Delovne razmere na nasadih so težke in delovno intenzivne, plače pa nedostojno nizke. Problem kraje zemljišč tradicionalnim skupnostim in prisilne selitve povzročajo odvisnost in globoko revščino, saj ostanejo skupnosti brez sredstev za preživljanje.
Priporočila za odločevalce (EU in članice)
- Takoj (še v 2022) opustite biogoriva na osnovi palmovega in sojinega olja, ki predstavljajo visoko tveganje za posredno rabo zemljišč in uničevanje gozda in ostalih ekosistemov. Najkasneje do leta 2030 opustite podporo vsem biogorivom na osnovi živil in krme za živali. Državam članicam evropska zakonodaja ne preprečuje, da nemudoma opustijo biogoriva iz poljščin na nacionalni ravni.
- Biogoriva proizvedena iz poljščin ne prištevajte k ciljem obnovljivih virov energije za promet v okviru Direktive EU o obnovljivi energiji (RED). Evropski parlament in Svet si morata za to prizadevati pri trenutni reviziji te direktive.
- Z opuščanjem rastlinskih biogoriv boste zmanjšali pritiske na zemljišča in obnovili naravne sisteme; rodovitna zemlja naj ima prednost za proizvodnjo hrane, posebna zemljišča pa bi morali pustiti, da se naravno obnovijo. Za obnovo so še posebej primerna območja s posebno velikim potencialom za shranjevanje ogljika (npr. izsušena šotišča).
- Po 2030 morate opustiti prodajo/registracijo novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem (bencin dizel, plin). Tako biogoriva kot druga “alternativna” goriva ne morejo narediti teh vozil podnebju prijaznejših. Po drugi strani pa zmanjšajte splošni obseg prometa in pospešiti prehod na aktivno mobilnost in učinkoviti javni prevoz ter učinkovitejša električna vozila na elektriko iz obnovljivih virov energije.
- Za sektor rabe zemljišč so potrebni bolj ambiciozni cilji obveznega zmanjšanja pred letom 2026. Obračun ponorov ogljika je treba voditi strogo ločeno in ne sme oslabiti prizadevanja zmanjšanja emisij v drugih sektorjih ali celo državah. To je bistveno za sedanjo revizijo uredbe o porazdelitvi prizadevanj ter o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljiščin gozdarstvu (LULUCF).
- Prihajajoči zakon EU o obnovi narave (Nature Restoration Law) bi moral vključevati ambiciozne, merljive cilje in jasen časovni okvir. Zakonodajni predlog Komisije, ki ga pričakujemo marca 2022, bi moral vsebovati zavezujoč cilj za obnovo vsaj 15 % kopnega, morskega območja in dolžine rek EU do leta 2030.
- Okrepite mehanizem spremljanja in preverjanja, zlasti pri dobavnih verigah odpadnega kuhinjskega olja.
- Zagotovite večjo preglednost porabe energije v prometu na nacionalni ravni s centralizirajo in javnim razkritjem podatkov o poreklu, surovinah in emisijah (vključno z ILUC) biogoriv na trgu.
Vloga posameznika pri zmanjšanju pogonskih biogoriv
Biogoriva so zgrešena politika EU in škodo, ki jo povzročajo podnebju, naravi in ljudem, bomo preprečili le na sistemski ravni tj. s spremembo zakonodaje. Kaj pa lahko naredi posameznik, ki ne podpira proizvodnje in potrošnje biogoriv iz poljščin?
Kot potrošniki ne moremo izbirati, kakšno gorivo bomo natočili v naš avto. Biodizel oz. bioetanol se konvencionalnemu fosilnemu dizlu oz. bencinu lahko dodaja v različnih deležih. Z dodajanjem biogoriv krepijo delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije. Rast cen biodizla prispeva tudi k višjim cenam dizelskega goriva.
Lahko pa razmislimo o tem, ali je naše potovanje sploh potrebno in če je, se pozanimamo ali ga lahko prehodimo ali prekolesarimo oziroma se do cilja odpravimo z javnim prevozom. Ugotovimo, kako lahko optimiziramo svoje poti z avtomobilom in ali avtomobil sploh potrebujemo, si ga lahko delimo? V kolikor pa brez avtomobila ne gre, razmislite o nakupu električnega vozila, ki ima od vseh tehnologij, ki se trenutno na trgu, največje prednosti za podnebje.
