Cilj projekta Futr za jutr je reševanje izzivov trajnostne prehrane ter osveščanje o vplivu na okolje in družbo.
S sodelavci iz Radia Študent, MMC RTV ter Zavoda Kersnikova bomo tekom projekta ustvarili vrsto medijskih objav ter dogodkov, s ciljem, da bi (predvsem mladim) približali problematiko trajnostne prehrane. Na spodnjih povezavah lahko poslušate, preberete in izveste več.
Dober tek!
Hrana za prihodnost
Raziskava (Focus in FDV) je pokazala, da mlade zanima trajnostno prehranjevanje, vendar večinoma pridobivajo informacije od vrstnikov in iz dokumentarnih filmov. Spremembe v prehranjevalnih navadah uveljavljajo ob selitvi od staršev, vendar so informacije o okoljskih vplivih precej omejene. Očitno je tudi pomanjkanje zavedanja o družbenih vplivih hrane, predvsem v okviru dobavnih verig, ki segajo izven EU, a tudi na velikih kmetijah v EU. Opazujemo sicer trend zmanjševanja porabe mesa, a v Sloveniji v povprečju še vedno pojemo 1,71 kg mesa na teden, kar presega zdravstvena priporočila za več kot trikrat. Strateški svet za prehrano poudarja nujnost zmanjšanja porabe mesa za bolj okolju prijazno ravnanje.
Študente, lokalne skupnosti in splošno javnost bomo dosegali preko sodelovanja s partnerji. Izvedli bomo 14 lokalnih dogodkov z zavodom Kersnikova, pripravili 18 oddaj na Radiu Študent, upravljali IG in FB profil Futr za Jutr in v sodelovanju z RTV Slovenija pripravili 10 prispevkov v rubriki Zelenih petkov.
V sodelovanju z udeleženci in sledilci bomo oblikovali okolju in družbi prijazen vodič po trajnostni prehrani, z nasveti za spodbujanje sprememb, primeri dobrih praks skupnostnega organiziranja trajnostne pridelave in potrošnje hrane, ter predlogi za sistemske spremembe.
Partnerji: Focus, društvo za sonaraven razvoj, Zavod za kulturo, umetnost in izobraževanje Kersnikova, Zavod Radio Študent
Novice o projektu
Kmetijstvo na udaru podnebnih sprememb, nova kmetijska politika pa brez nekaterih ključnih deležnikov
Več organizacij nas je v skupnem pismu Ministrstvo za kmetijstvo pozvalo, da v načrtovanje, kako bo Slovenija v obdobju 2028–2034 porabila sredstva skupne kmetijske politike, vključi tudi ključne strokovnjake na področju okolja in podnebnih sprememb ter potrošniških organizacij, ki jih ni povabila k sodelovanju. Raziskava iz leta 2025 kaže, da kar 60 % potrošnikov meni, da bi morale evropske kmetijske subvencije podpirati izključno pridelavo zdrave in trajnostne hrane.
Ob svetovnem dnevu hrane: Prihodnost hrane je v mladih, ki jo soustvarjajo
Ob jutrišnjem svetovnem dnevu hrane, ki poteka pod sloganom "Inovirajmo danes. Nahranimo jutri." v Focusu poudarjamo, da inovacije niso le tehnološke, inovacija je lahko tudi skupnost mladih. Včeraj odprta letna kuhinja v študentskem skupnostnem vrtu ponuja prostor za izmenjavo znanja, skupnega ustvarjanja mladih in s tem prevzemanja aktivne vloge pri oblikovanju prehranskega sistema.
Vodič po trajnostni prehrani
Pripravili smo Vodič po trajnostni prehrani, ki na praktičen in razumljiv način pokaže, kako lahko z vsakodnevnimi prehranskimi odločitvami prispevamo k bolj zdravemu, pravičnejšemu in okolju prijaznejšemu prehranskemu sistemu. Ker je prehranski sistem odgovoren za približno tretjino svetovnih izpustov toplogrednih plinov, imajo naše izbire večji vpliv, kot si pogosto predstavljamo.
Ob svetovnem dnevu pravične trgovine: dovolj izkoriščanja!
Ob jutrišnjem svetovnem dnevu pravične trgovine Focus in Pravična trgovina Slovenije opozarjata na izkoriščanje v globalni prehranski industriji ter pozivata k transparentnim dobavnim verigam, pravičnemu plačilu pridelovalcev in odgovornosti korporacij za okoljske ter družbene posledice njihovega poslovanja.
V premislek pred nakupom jagod zunaj sezone
Zaradi intenzivne uporabe pesticidov sodijo jagode med bolj “onesnaženo” sadje, pri čemer kemikalij ni mogoče popolnoma odstraniti s pranjem, saj prehajajo tudi v notranjost sadeža. Izven sezone pogosto prihajajo iz intenzivne pridelave v Španiji, kjer so povezane z izkoriščanjem sezonskih delavcev, slabimi delovnimi pogoji ter velikimi okoljskimi obremenitvami, kot sta izčrpavanje vode in onesnaževanje.
Kaj bi ostalo na tržnici, če ne bi bilo kmetij?
V sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija in Zvezo slovenske podeželske mladine smo predstavili Manifest o lokalni in trajnostni prehrani v Sloveniji. V njem smo z iskanjem skupnih imenovalcev in na podlagi ključnih izzivov slovenskega kmetijstva predstavili rešitve na petih področjih.
