Cilj projekta LIFE TogetherFor1.5 – Bringing EU Member States together to achieve the 1,5°C objective of the Paris Agreement je uskladiti podnebne in energetske zaveze ter ukrepe EU s ciljem Pariškega sporazuma, da omejimo globalno segrevanje na 1,5°C glede na predindustrijsko dobo. S tem namenom projekt gradi na priložnostih, ki jih prinaša revizija podnebne in energetske politike (dokončanje zakonodajnega paketa Fit for 55, revizija Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov in revizija nacionalnih dolgoročnih strategij) v obdobju izvajanja projekta (september 2022 – avgust 2025) ter izboljšanju javnega sprejemanja bolj ambicioznih in vključujočih podnebnih ukrepov.
Projektne cilje bomo dosegli z 1) spremljanjem in analiziranjem bistvenih političnih procesov, 2) podporo in rednim dialogom z odločevalci, 3) krepitvijo zmogljivosti med civilnodružbenimi organizacijami in drugimi deležniki ter 4) dvigovanjem podnebne ozaveščenosti splošne javnosti.
Focus v okviru projekta izvaja oz. sodeluje pri izvajanju naslednjih aktivnosti:
- Raziskava in poročilo o družbenih koristnih podnebnega ukrepanja v 13 državah članicah EU ter komunikacijska kampanja o pozitivnih učinkih hitrejšega ukrepanja na kakovost življenja prebivalk in prebivalcev Slovenije;
- spremljanje, analiza ter vključitev v proces revizije Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Priprava nacionalnega scenarija razogljičenja usklajenega s Pariškim sporazumom;
- spremljanje izvajanja Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije. Posodobitev orodja za spremljanje izvajanja;
- analiza Dolgoročne strategije Slovenije glede na okrepljeni cilj EU 2030, potencialni novi cilj za leto 2040 in Pariški sporazum.
Začetek: september 2022
Zaključek: avgust 2025
Kontakt: [email protected]
Spletna stran projekta: https://1point5.caneurope.org/
Partnerji projekta: Climate Action Network Europe (CAN Europe), Centre for Transport and Energy (CDE), Društvo za oblikovanje održivog razvoja (DOOR), 92-gruppen, Eestimaa Looduse Fond (ELF), Focus, društvo za sonaraven razvoj, Germanwatch Nord-Sud Initiative e.V., Foundation Institute for Sustainable Development, Réseau Action Climat – France (RAC-F), Sociedad Española de Ornitología (SEO/BirdLife), Association for the Sustainability of the Earth System (ZERO), Bond Beter Leefmilieu Vlaanderen (BBL), Magyar Termeszetvedok Szovetsege (MTVSZ), Environmental Association ‘’Za Zemiata’’ Sdruzhenie (ZaZemiata).
Projekt je sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE.
Novice o projektu
Pregled NEPN-ov: še vedno premalo ambiciozni za uskladitev s Pariškim sporazumom
Trenutne ambicije razpoložljivih Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) 17 držav članic ne zadostujejo ne za doseg zavez iz Pariškega sporazuma niti za doseganje ciljev EU do leta 2030. Kakšni so obeti na ravni EU in kdo je nepotrebni vsiljivec v slovenskem NEPN-u? Predstavljamo izsledke novega poročila konzorcija TogetherFor1.5.
Podnebni in energetski načrti morajo biti kos izjemno težki nalogi
Do konca junija imajo države članice Evropske unije čas za delo na posodobitvi NEPN-ov. Gre za izjemno pomembne dokumente za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, brez okrepitve ciljev držav članic pa tudi EU ne bo izpolnila ambicij na področju podnebja in energije.
Sledilnik, ki izpostavlja vrzeli v ambicijah in pri izvajanju NEPN-ov
Posodobitev sledilnika NEPN kaže, da kljub manjšim izboljšavam podnebne in energetske usmeritve držav članic EU do leta 2030 v novih osnutkih NEPN-ov niso v skladu s ciljem omejitve dviga globalne temperature na 1,5 °C.
Mednarodna konferenca s fokusom na NEPN-ih srednje in vzhodne Evrope
Focus s partnerji v projektu TogetherFor1.5 organizira mednarodno konferenco, na kateri bomo obravnavali ključne teme, povezane s podnebnim in energetskim načrtovanjem v srednje in vzhodnoevropski regiji (CEE).
Novo poročilo: koristi ambicioznih podnebnih ukrepov odtehtajo stroške
Podnebno ukrepanje v skladu s Pariškim sporazumom in ciljem 1,5°C ni le nujno, ampak tudi koristno za družbo in gospodarstvo. S sledenjem scenariju 1.5°C bi lahko Evropska unija do leta 2030 pridobila neposredne koristi v višini vsaj bilijona evrov in Slovenija skoraj štiri milijarde evrov.
Energetska infrastruktura za prehod na OVE se mora razvijati skladno s potrebami ljudi in narave
Izpostavljamo pet ključnih priporočil za razvoj evropskega omrežja in energetske infrastrukture, ki bi omogočil več kot nujen prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije in doseg podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2040.
