Z 31. avgustom se bo zaključil triletni evropski projekt LIFE Unify (Bringing the EU Together on Climate Action), ki smo ga v Focusu izvajali skupaj z desetimi projektnimi partnerji, koordiniral pa ga je Climate Action Network Europe.
Namen projekta Unify je pospešiti in olajšati pravičen ter pravočasen prehod držav članic EU v nizkoogljična in odporna gospodarstva. S tem namenom smo si v okviru projekta prizadevali za konsistentno in usklajeno podnebno ukrepanje na vseh ravneh – od kratkoročnega in dolgoročnega načrtovanja politik preko Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) ter Dolgoročnih podnebnih strategij do Akcijskih načrtov za podnebje in energijo na lokalni ravni (SECAP). Ob tem smo si prizadevali za ustrezno načrtovanje rabe sredstev EU, s katerim lahko uspešno in zadostno podpremo politike ter ukrepe nujne za prehod v podnebno nevtralno družbo.
Ob zaključku projekta zato predstavljamo nekaj bistvenih projektnih aktivnosti in rezultatov ter nadaljnjih napotkov za izboljšanje evropskih in nacionalnih podnebnih politik, za katere si bomo prizadevali tudi v okviru novega projekta LIFE TogetherFor1.5, ki ga začnemo izvajati v septembru.
Celoviti nacionalni podnebni in energetski načrti
Pri določanju okvira za zeleno okrevanje Evrope imajo bistveno vlogo nacionalni podnebni in energetski načrti (NEPN). Ti namreč kot akcijsko-strateški dokumenti postavijo temelje za podnebno ukrepanje in večje podnebne ter energetske ambicije in za usmeritev neposrednih naložb v naslednjih desetih letih.
Za potrebe spremljanja in ocenjevanja NEPN-ov smo zato v okviru projekta pripravili kvalitativno in kvantitativno orodje. Prvo je različnim nacionalnim akterjem lahko v pomoč pri analiziranju skladnosti NEPN-ov z zavezami iz Pariškega sporazuma in konsistentnosti z drugimi strategijami ter ukrepi, drugo pa omogoča spremljanje izvajanja ciljev zapisanih v nacionalnih načrtih v desetih državah članicah EU. Orodje redno posodabljamo.
S pomočjo pripravljenih orodji smo se v okviru projekta aktivno vključili tako v pripravo kot spremljanje izvajanja NEPN. Svoje pripombe na NEPN smo podali tako v sklopu njegove celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) kot tudi tekom javne obravnave dopolnjenega osnutka. Ob tem smo pripravili kar pet analiz s priporočili (https://bit.ly/3AGiL4t; https://bit.ly/3NQPTtm; https://bit.ly/3nUk4p2; https://bit.ly/3AHHeqk), https://bit.ly/3zEQrgP). Dodatno smo se vključili v pripravo več zakonov na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti ter novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2).
[av_table purpose=’tabular’ pricing_table_design=’avia_pricing_default’ pricing_hidden_cells=” caption=” responsive_styling=’avia_responsive_table’ av_uid=’av-47fsf97′] [av_row row_style=” av_uid=’av-3x6no6z’][av_cell col_style=” av_uid=’av-3k2vsfv’]O NEPN-ih smo
- pripravili 5 sporočil za javnost;
- izvedli več kot 20 srečanj s ključnimi akterji z namenom povečanja ambicij in izboljšanja ukrepov ter poslali številna pisma in pozive odločevalcem;
- se pojavili v več kot 50 medijskih objavah. [/av_cell][/av_row] [/av_table]
Ker pravočasna in pravična opustitev premoga predstavlja enega najpomembnejših ukrepov za učinkovito izvajanje NEPN, smo se aktivno vključili tudi v pripravo strategije za izstop iz premoga. Sodelovali smo v Delovni skupini MZI za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij in podali komentarje tekom javne obravnave dokumenta. Ob tem smo izvedli tudi regionalno konferenco na temo prestrukturiranja premogovnih regij, s posebnim poudarkom na vlogi lokalnih skupnosti in sindikatov. Konference se je udeležilo več kot 70 predstavnikov ministrstev, sindikatov, lokalnih odločevalcev idr.
Okrepljeno izvajanje ukrepov bo bistveno za zeleni prehod in dosego ciljev do leta 2030
Projektne aktivnosti so skupaj z napori celotne civilne družbe in drugih akterjev privedle do nekaj pomembnih izboljšav – npr. izbira najambicioznejšega scenarija v okviru CPVO za NEPN in izbira najhitrejše letnice za izstop iz premoga (2033). Naše aktivnosti so prav tako prispevale k sprejetju novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki vključuje podnebno nevtralnost do leta 2050 in vzpostavlja nacionalno znanstveno svetovalno telo za podnebno politiko.
A potrebni bodo številni dodatni napori. Nova evropska podnebna zakonodaja, ki povečuje obveznost zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 na vsaj 55 % v primerjavi z letom 1990, sveženj Pripravljeni na 55 (Fit for 55) in okoliščine vojne v Ukrajini nakazujejo, da bo morala Slovenija svoje sedanje cilje in ukrepe močno okrepiti. Od cilja izstopa iz premoga, ki bo usklajen s Pariškim sporazumom, ambicioznejših ciljev in ukrepov na področju obnovljivih virov energije, s posebnim poudarkom na sončni energiji, izboljšanega podnebnega upravljanja do mnogo ambicioznejših ciljev in ukrepov s področja prometa.
Okrepljeno izvajanje ukrepov bo bistveno za ekonomsko vzdržen zeleni prehod in dosego ciljev do leta 2030. Najpomembnejšo priložnost za krepitev pa predstavlja revizija NEPN. Z delom bomo zato nadaljevali v okviru novega projekta TogetherFor1.5, kjer se bomo v največji meri osredotočili prav na revizijo NEPN in njegovo izvajanje. S tem namenom bomo razširili in nadgradili obstoječe orodje za spremljanje izvajanja in podali konkretna priporočila za revizijo dokumenta.
Dolgoročne nacionalne podnebne strategije
Dolgoročne podnebne strategije bi lahko imele pomembno vlogo pri načrtovanju poti držav članic Evropske unije do podnebne nevtralnosti, vendar morajo biti ambiciozne in odgovoriti na dolgoročna strateška vprašanja.
V začetni fazi projekta smo zato pripravili kvalitativno orodje, ki lahko različnim akterjem pomaga pri ocenjevanju konsistentnosti dolgoročnih strategij s cilji Pariškega sporazuma, konsistentnosti dolgoročnih ciljev s kratkoročnimi projekcijami, cilji in ukrepi ter pri ugotavljanju ustreznosti predvidenih finančnih mehanizmov za financiranje prehoda. Aktivno smo sodelovali pri oblikovanju in sprejemanju analize in v okviru tega sklopa s pomočjo orodja pripravili dve analizi s priporočili (https://bit.ly/3NQZuQU; https://bit.ly/3PlApyO), kako lahko EU doseže podnebno nevtralnost do leta 2040, kot to zahteva cilj omejitve dviga globalne temperature na 1,5° C iz Pariškega podnebnega sporazuma in to na pravičen način.
[av_table purpose=’tabular’ pricing_table_design=’avia_pricing_default’ pricing_hidden_cells=” caption=” responsive_styling=’avia_responsive_table’ av_uid=’av-2vxp2e3′] [av_row row_style=” av_uid=’av-2j7qfvf’][av_cell col_style=” av_uid=’av-1w0jkgr’]Tekom priprave slovenske Dolgoročne podnebne strategije smo
- podali komentarje v času javne obravnave (skupaj s Plan B ),
- poslali 2 poziva poslancem,
- se udeležili dveh sej v Državnem zboru,
- pripravili 2 sporočili za javnost,
- ter skupaj s sindikati, nevladniki in raziskovalci pozvali k pripravi nacionalne strategije skladne z znanstvenimi dognanji in in zavezami Pariškega sporazuma.[/av_cell][/av_row] [/av_table]
Še dolga pot do podnebne nevtralnosti
Slovenija se je sicer uvrstila med države, ki so v svoje dolgoročne podnebne strategije jasno vključile cilj doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Pri tem pa je potrebno opozoriti na problematičen pristop k podnebni nevtralnosti Slovenije, ki za leto 2030 postavlja izredno nizke cilje, povzete po neambicioznem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. S tem večino ukrepanja prestavlja v obdobje med letoma 2030 in 2050. Večina nujnih ukrepov je tako preloženih na obdobje po letu 2030, kar ogroža doseganje dolgoročnega cilja in bo zelo verjetno povečalo stroške podnebnih ukrepov. Da bi Slovenija prispevala svoj pravičen del k cilju 1,5 °C iz Pariškega sporazuma, se mora nemudoma pričeti pripravljati na znatno povečanje svojih nacionalnih ciljev in prilagoditev sektorskih ciljev za dosego podnebne nevtralnosti že pred sredino stoletja.
Akcijski načrti za podnebje in energijo na lokalni ravni
Ker se politike prehoda v podnebno nevtralno družbo v praksi najbolj vidno realizirajo na lokalni ravni, bodo občine in lokalne skupnosti ključni akter pri spopadanju s podnebno krizo. Odlično priložnost predstavljajo pobude kot je npr. Konvencija županov (Covenant of mayors). Občine, ki se pobudi pridružijo, morajo pripraviti tako imenovane lokalne akcijske načrte za trajnostno energijo in podnebne spremembe (SECAP). Ti so lahko odlična podlaga za načrtovanje ukrepanja in lahko pomembno prispevajo k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe, tako na lokalni, kot tudi državni ravni.
S ciljem izboljšanja dolgoročnega načrtovanja na lokalni ravni smo pripravili zagovorniške smernice za udejanjanje zelenega prehoda na lokalni ravni, naredili analizo (https://bit.ly/3uzONev) trenutnega stanja s priporočili, skupaj s Skupnostjo občin Slovenije in Razvojnim centrom Novo Mesto organizirali dve delavnici o vlogi občin pri izvajanju podnebnih in energetskih ukrepov, s konkretnimi priporočili glede najpomembnejših ukrepov, pristopov in načinov financiranja, ter podprli Mestno občino Ljubljana in Mestno občino Novo Mesto pri njihovi nameri sprejeti lastne SECAP-e.
Na lokalni ravni je potrebna večja podpora za izvajanje podnebnih in energetskih ukrepov
Kljub pomembni vlogi lokalnih akterjev, prihaja do zamud pri načrtovanju in izvajanju ukrepov. Projektne ugotovitve kažejo, da za uspešnejše načrtovanje in izvajanje ukrepov občine potrebujejo več institucionalne in tehnične podpore za oblikovanje in izvajanje ambicioznih SECAP-ov s strani nacionalnih vlad in pobude Covenant of majors (Konvencija županov za podnebne spremembe in energijo), zagotavljanje višje udeležbe javnosti ter zagotovitev ustreznih finančnih mehanizmov za pripravo načrtov.
Raba EU sredstev za zeleni prehod
Raba sredstev EU ima bistveno vlogo pri tem, kako (ne)uspešni bosta tako Slovenija kot EU pri uresničevanju zavez na področjih podnebja, okolja in biotske raznovrstnosti, ter ali bo do tega prišlo na pravičen in vključujoč način. S tem namenom smo v okviru projekta spremljali, analizirali in podali priporočila za programiranje EU sredstev v skladu s Pariškim sporazumom (https://bit.ly/3bCHufX; https://bit.ly/3ddNs7z; https://bit.ly/3zxMGtm; https://bit.ly/3dhJsDb).
Aktivno smo se vključili tudi v pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), vzpostavljenega z namenom okrevanja po krizi COVID-19. S tem namenom smo bili del kampanje EU cash awards, kjer smo izpostavili dobre in slabe prakse financiranja v NOO (https://bit.ly/3BP4Slk; https://bit.ly/3BSJqM3; https://bit.ly/3JKj5Ss; https://bit.ly/3QullPA).
[av_table purpose=’tabular’ pricing_table_design=’avia_pricing_default’ pricing_hidden_cells=” caption=” responsive_styling=’avia_responsive_table’ av_uid=’av-1hqm72z’] [av_row row_style=” av_uid=’av-13nnlh7′][av_cell col_style=” av_uid=’av-jcjam3′]Ob tem smo
- se udeležili več kot 5 sestankov s ključnimi akterji pri pripravi Načrta za okrevanje,
- skupaj s Plan B pripravili alternativne projekte za financiranje v sklopu NOO,
- odločevalcem poslali 5 pozivov,
- se udeležili seje Državnega zbora na to temo.
Nujna bodo dodatna sredstva za trajnostno mobilnost in obnovljive vire energije
Projektne aktivnosti so skupaj z napori celotne civilne družbe in drugih akterjev privedle do izločitve več spornih projektov iz financiranja v okviru NOO (investicije v cestno infrastrukturo in vzpostavitev letalskega prevoznika).
A da bi sredstva EU resnično podpirala naše zaveze in ukrepe, ki jih moramo izvesti v naslednjih desetletjih, bo treba močno okrepiti finance namenjene trajnostni mobilnosti in obnovljivim virom energije. V sklopu programiranja sredstev za programsko obdobje 2021-2027 in ob reviziji NOO bo tako nujno zagotoviti dodatna sredstva predvsem za krepitev distribucijskega omrežja, ki je pogosto izpostavljeno kot ozko grlo pri doseganju ambicioznejših ciljev na področju OVE ter sredstva za železniško infrastrukturo, ki je bila v Sloveniji v preteklih desetletjih izredno zanemarjena.
Sodelovanje vseh akterjev obrodi sadove
Eden izmed pomembnih dosežkov v okviru projekta LIFE Unify je tudi redno sodelovanje državnih in nedržavnih akterjev preko projektne podporne skupine. Podporno skupino sestavljajo predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za infrastrukturo, sindikatov, nevladnih organizacij, gospodarstva in predstavniki občin. Vzpostavili smo redno izmenjavo informacij o glavnih temah projekta Unify, kot so oblikovanje in izvajanje NEPN-ov in ambicioznih dolgoročnih dolgoročnih strategij. Skupina se je srečevala dvakrat letno in skupaj z zunanjimi strokovnjaki obravnavala probleme, priložnosti in rešitve. Podporna skupina je bila ključna opora za pripravo analiz in priporočil projekta.
Kontakt za dodatne informacije: Taj Zavodnik, [email protected], 01 515 40 80
Besedilo je nastalo v okviru projekta LIFE UNIFY: Bringing the EU together on climate action (LIFE18 GIC/BE/001190 LIFE UNIFY). Besedilo ne odraža pogledov Evropske komisije.
