Močna pravila ščitijo ljudi. Šibka pravila ščitijo onesnaževalce.
Aktualni teden je bil eden najslabših v zadnjem času za evropske in svetovne gozdove. Tri odločitve: trgovinski sporazum z Indonezijo, nov zamik izvajanja zakona o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov in zavrnitev zakona o monitoringu evropskih gozdov, razkrivajo nevaren trend: sistematično slabljenje pravil, ki bi ščitila naravo in ljudi, v korist interesov korporacij.
EU–Indonezija: trgovina na račun gozdov in ljudi
Nasad in predelovalnica palmovega olja.
EU in Indonezija sta po dolgih devetih letih pogajanj podpisali trgovinski sporazum CEPA, ki naj bi spodbujal investicije in pocenil trgovino. A cena, ki jo bodo plačali gozdovi in ljudje v Indoneziji, je visoka.
Palmovo olje je glavni motor uničevanja indonezijskih gozdov. Kljub temu sporazum določa znižanje carin na indonezijsko surovo palmovo olje – in to brez resnih okoljskih ali družbenih omejitev. Poleg palmovega olja so v ospredju še celulozna industrija ter rudarjenje premoga in niklja, ki uničuje ekosisteme in onesnažuje okolje in pri čemer so kršene tudi pravice delavcev.
Sporazum tako krepi obstoječi izkoriščevalski model: tisti, ki je prinesel ogromne dobičke korporacijam, a tudi sistematično razlaščanje staroselskih skupnosti in izgubo biotske raznovrstnosti.
EUDR: še en udarec za zgodovinsko zakonodajo
Uredba EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR) velja za enega najpomembnejših dosežkov zadnjih let. Prvi zakon na svetu, ki podjetjem v EU prepoveduje uvoz in izvoz blaga povezanega s krčenjem gozdov, je v času podnebne in naravovarstvene krize izjemno pomembno orodje.
A Komisija je ta teden sporočila, da se začetek izvajanja zakona ponovno odmika – tokrat že drugič. Razlog? Domnevne tehnične težave z vzpostavitvijo informacijskega sistema. A resnični razlog je jasen: neprestani pritiski industrije in nekaterih držav članic, ki že od začetka skušajo spodkopati zakon.
Gozd so tudi njegovi prebivalci.
Ta odločitev ne pomeni zgolj tehničnega zamika. Pomeni signal svetu, da EU ne zmore braniti lastnih pravil. Dva meseca pred ključnim podnebnim vrhom COP30 je ta signal katastrofalen: EU pred gozdove in skupnosti, ki so od njih odvisni, postavlja lobije, ki so zakonu že od začetka odločno nasprotovali.
Podatki o stanju evropskih gozdov: strah pred dejstvi
Kot da to še ni dovolj, je Evropski parlament ta teden zavrnil tudi Forest Monitoring Law (FML) – zakonodajo, ki bi omogočila podrobno spremljanje stanja evropskih gozdov. Brez teh podatkov bo bistveno težje podpreti lastnike gozdov pri prilagajanju na podnebne spremembe in zagotoviti zdrave gozdne ekosisteme.
Glas proti je bil glas za nevednost. Kot so opozorili strokovnjaki: strah pred dejstvi je prevladal nad javnim interesom. Strah, da bi natančni podatki razkrili, kako šibki in ranljivi so evropski gozdovi, in kako močno nanje pritiskajo velike lesne in energetske korporacije.
Deregulacija kot novi status quo
Ne gre za naključje, ampak za sistematičen trend slabljenja okoljskih predpisov, ki se odvija pred našimi očmi.
Gozdovi so hrbtenica našega podnebja in življenja na planetu. A EU v zadnjih tednih dokazuje, da ni pripravljena stati na strani narave, ljudi in prihodnjih generacij. Namesto močnih zakonov, ki bi ščitili skupno dobro, dobivamo slaba pravila, ki koristijo uničevalcem.
