Evropsko sodišče je 25. marca 2021 dokončno zavrnilo tožbo desetih družin in švedske mladinske organizacije, ki so jo vložili zoper Evropski parlament in Svet EU zaradi nezadostne zaščite in neambicioznega boja Evropske unije proti podnebnim spremembam. Ta odločitev kaže na strah pred ukrepi državljanov in osvetljuje pomanjkanje dostopa do pravice v okoljskih zadevah v EU.
»EU, naredi vse, kar lahko!« je bilo sporočilo tožnikov – desetih družin iz Portugalske, Nemčije, Francije, Italije, Romunije, Kenije, Fidžija in švedske laponske mladinske organizacije Saminuorra. V tožbi, znani pod imenom People’s Climate Case, ki so jo vložili maja 2018, so zatrjevali, da podnebni cilj EU do leta 2030 – zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov glede na leto 1990 – ne odgovarja na dejanske potrebe za preprečitev nevarnih posledic podnebnih sprememb in je nezadosten za zaščito njihovih temeljnih pravic do življenja, zdravja, poklica in lastnine.
V tožbi niso zahtevali finančnih kompenzacij, ampak da EU ob upoštevanju zahtev evropskega in mednarodnega prava za zaščito temeljnih pravic državljanov opredeli bolj ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij. Predlog sodišču je bil, da odloči, da so podnebne spremembe stvar človekovih pravic ter da je EU odgovorna za zaščito njihovih pravic, predvsem pa pravic otrok in prihodnjih generacij. Več >>> Evropska podnebna tožba: DRUŽINE ZA PODNEBJE – Focus
Kot glavni razlog za zavrnitev tožbe je sodišče navedlo, da mora biti vsak posamezen tožnik na “edinstven” način prizadet zaradi zakonodaje EU, da jo lahko izpodbija. Brez tega kriterija se bojijo, da bi zelo veliko število ljudi sprožilo tožbe proti EU zaradi okoljskih vprašanj. Tako je potrdilo odločitev sodišča na prvi stopnji in tožbo zavrnilo iz postopkovnih razlogov na podlagi sodne prakse iz 60-ih let, medtem ko problematike podnebnih sprememb sploh ni obravnavalo.
V mreži CAN Europe opozarjamo, da je to v nasprotju z osnovnim načelom človekovih pravic, saj razlaga sodišč EU pomeni, da bolj kot je problematika univerzalna in pereča, manj oseb lahko zahteva pravno varstvo na sodiščih EU.
Ob razpletu tožbe, ki bi lahko prinesla radikalne spremembe, v Focusu dodajamo, da bi moralo biti reševanje problematike podnebnih sprememb med prioritetami vseh držav na svetu. Evropski odločevalci morajo prevzeti odgovornost in zaščititi ljudi, tudi skozi ustrezno zakonodajo. Trenutna podnebna zakonodaja EU nam (še vedno) ne omogoča varnosti. V vmesnem času so sicer države članice podprle predlog Evropske komisije za zvišanje podnebnega cilja EU na 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do 2030 (glede na 1990), a ta še vedno ni skladen z opozorili znanstvenikov. Ti svarijo, da moramo v tem desetletju znižati emisije toplogrednih plinov za 65 odstotkov, če želimo segrevanje omejiti na 1,5 °C, kot so se države zavezale tudi s sprejemom Pariškega sporazuma.
Da je možno doseči ta cilj, kažejo številne raziskave. Znanstveniki iz organizacije Climate Analytics so za People’s Climate Case pripravili interdisciplinarno znanstveno študijo, ki jasno kaže, kako so družine prizadete zaradi podnebnih sprememb in hkrati nakazuje možnosti za nadaljnje zmanjšanje emisij, ki bi preseglo trenutne podnebne cilje EU. Potrebni bi bili samo politična volja za izvedbo korenitih ukrepov in predanost ambiciozno zastavljenim ciljem.
S podpisom peticije je evropsko podnebno tožbo podprlo že več kot 210.000 ljudi iz cele Evrope. Ob odločitvi sodišča so tožniki sicer nekoliko izgubili zaupanje v evropski pravni sistem, a verjamejo, da se bo gibanje, ki so ga začeli, še okrepilo. Nekaj njihovih izjav je zbranih v spodnjem videu.
Vse informacije o tožbi in zgodbe vseh tožnikov so zbrane na spletni strani: People’s Climate Case.
