Izkupiček COP30: goli minimum z eno svetlo točko
COP30 je prinesel le majhne korake, čeprav so potrebni velikanski. Vlade morajo zdaj izbrati odgovornost namesto samovoljnosti, zagotoviti obljubljena finančna sredstva in se zavezati k hitremu, pravičnemu in v celoti financiranemu prehodu stran od fosilnih goriv. Od tega so odvisna življenja, prihodnost ranljivih skupnosti in preživetje Pariškega sporazuma.
CCPI 2026: napredek je, vendar prepočasen
Na danes objavljeni lestvici Climate Change Performance Index (CCPI) 2026 je Slovenija na 28. mestu. To pomeni, da je na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami napredovala za dve mesti in se je po lanskem napredovanju za 11 mest obdržala v družbi držav, ki so na tem področju »srednje uspešne«. Napredek izhaja iz novih nacionalnih podnebno-energetskih ciljev in sprejetja podnebnega zakona, ki premika cilj podnebne nevtralnosti na leto 2045. Kljub temu pa analiza kaže, da prehod poteka prepočasi, zlasti pri obnovljivih virih energije, rabi energije in ukinitvi subvencij za fosilna goriva. 1. Ključne ugotovitve za Slovenijo Podnebna politika: Slovenija je [več ...]
Zakaj je COP30 pomemben: poziv k resničnim ukrepom za boj proti podnebnim spremembam
V ponedeljek se bo v brazilskem mestu Belem začela letošnja podnebna konferenca Združenih narodov - COP30, ki bo potekala do predvidoma 21. novembra 2025. Ob tem okoljske organizacije po vsej Evropi pozivamo k bolj ambicioznim in pravičnejšim ukrepom za boj proti podnebnim spremembam. Dejstvo je, da sedanja prizadevanja svetovnih vlad ne zadostujejo za omejitev globalnega segrevanja pod 1,5 °C – mejo, ki je po mnenju znanstvenikov potrebna za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb. Zato je eno naših najglasnejših sporočil, da se moramo odmakniti od fosilnih goriv. Nafta, plin in premog še vedno poganjajo večino sveta, vlade pa še naprej porabljajo [več ...]
Onesnažen zrak – prezrta grožnja našemu zdravju
Ko govorimo o onesnaženem zraku, imamo v mislih snovi, ki so tam v prevelikih koncentracijah in škodijo zdravju. Med najnevarnejšimi so delci PM10 (delci s premerom manj kot 10 mikrometrov) in PM2,5 (še manjši delci, s premerom manj kot 2,5 mikrometra), ki nastajajo pri zgorevanju trdnih, tekočih in plinastih goriv, tudi lesne biomase. Z vdihom prodrejo globoko v pljuča, najdrobnejši pa lahko prehajajo v krvni obtok in se nalagajo v srcu, jetrih, možganih, živčevju in drugih tkivih, kjer povzročajo vnetja in resne zdravstvene zaplete. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je onesnažen zrak vodilni okoljski dejavnik tveganja za zdravje, [več ...]
Nevladne organizacije pozivamo vlado k zavrnitvi sporazuma EU-Mercosur
Skupaj z Greenpeace Slovenija, Zvezo slovenske podeželske mladine in Mladinskim svetom Slovenije smo na MGTŠ naslovili poziv, naj Slovenija ne podpre sporazuma EU-Mercosur. V njem argumentirano opozarjamo, da predlagani sporazum pomeni resno grožnjo evropskemu in slovenskemu kmetijstvu, okolju, podnebnim ciljem ter standardom kakovosti hrane. Slovenija bi morala slediti državam, ki so zaradi okoljskih in socialnih tveganj sporazum že zavrnile.
Poziv (energetskim skupnostim): bojkotirajmo izdelke podjetja SolarEdge!
Izraelski genocid nad Palestinci iz dneva v dan dobiva vse bolj strahotno podobo. Izraelska vojska je v zadnji vojni ubila že več kot 65.000 Palestink in Palestincev. Vsako uro zaradi izraelskih bomb in načrtnega stradanja v Gazi umre otrok. Genocid, ki se že predolgo odvija pred našimi očmi, posredno podpirajo izraelska podjetja, med katerimi so nekatera prisotna tudi na slovenskem trgu. Izraelsko podjetje SolarEdge je glavni dobavitelj opreme (razsmernikov in optimizatorjev) za sončne elektrarne v Sloveniji. Vsaka kupljena komponenta SolarEdge posredno podpira sistem apartheidne segregacije, razlastitve in genocida. Zato pozivamo, da pri prihodnjih projektih gradnje sončnih elektrarn, posebej skupnostnih, ne [več ...]
Sežiganje dreves za elektriko uničuje gozdove in povečuje izpuste
"Trajnostno" sežiganje dreves za pridobivanje elektrike v velikih termoelektrarnah uničuje gozdove in povečuje izpuste Novo poročilo Sustainable Biomass Program: Certifying the Unsustainable razkriva hude pomanjkljivosti največje svetovne sheme za certificiranje biomase – Sustainable Biomass Program (SBP). Lesna biomasa se pogosto pridobiva s sekanjem dreves za izdelavo lesnih sekancev ali peletov, ki se nato sežigajo v termoelektrarnah. Ti gozdovi so pogosto najbolj biotsko raznovrstni. Certifikat SBP, ki ga vlade in energetska podjetja uporabljajo kot dokaz »trajnosti«, v resnici omogoča: Izsekavanje naravnih, staroraslih gozdov (ker je povpraševanje ogromno, se za pelete ali sekance že dolgo ne uporabljajo več le odpadki iz [več ...]
Objavljeni posnetki predavanj s poletne šole politične ekologije 2025
Strategije za pravični zeleni prehod Pet dni, več kot 150 udeležencev in udeleženk iz 26 držav – od Avstrije, Švedske, Švice do Turčije, Kitajske in Maroka, 11 uglednih domačih in tujih predavateljev in predavateljic, 16 doktorskih seminarjev ter nešteto razprav znotraj in izven velike dvorane ljubljanske Fakultete za družbene vede so zaznamovali Mednarodno poletno šolo politične ekologije 2025. Pod krovnim naslovom "Strategije za pravični zeleni prehod" smo lahko prisluhnili bogatemu izboru tematsko precej raznolikih predavanj - od prehranske samooskrbe do pravic delavskega razreda, od prihodnosti energetskih skupnosti, do širšega pogleda na to, kako in zakaj se ustvarjajo sodobne krize [več ...]
Financiranje zelenega prehoda v Sloveniji: brez pravega načrta in poudarka na pravičnosti
V Sloveniji gospodinjstva nosijo večji delež finančnega bremena okoljskih davkov v primerjavi z industrijskim sektorjem, kaže naša analiza in kritična ocena financiranja slovenskega zelenega prehoda. Trenutno je Slovenija še brez pravega načrta, kako z drugimi viri finančno podpreti več kot nujne podnebne ukrepe. Opozarjamo, da ni dovolj, da je prehod le zelen in izpostavljamo priporočila za resnično pravičen zeleni prehod.
Največje svetovne banke poglabljajo podnebno krizo
V najtoplejšem letu doslej so največje svetovne banke še povečale financiranje fosilne industrije. Poročilo Banking on Climate Chaos 2025 razkriva, da so od 869 milijard ameriških dolarjev skoraj polovico namenile širjenju pridobivanja in izkoriščanja fosilnih goriv.
Utrinki iz poletne šole politične ekologije 2025 (fotogalerija)
Tudi letos je na Fakulteti na družbene vede potekala zdaj že peta Mednarodna poletna šola politične ekologije. Predavatelji in preko 150 slušateljev iz celega sveta so od 30.6. do 4.7. skupaj poglabljali znanja za razumevanje družbenih in političnih razsežnosti okoljske krize in zelenega prehoda ter iskali rešitev na vprašanje: kako oblikovati strategije za pravičen zeleni prehod? Zbrali smo nekaj vtisov udeležencev in udeleženk, spodaj pa vas vabimo še k ogledu foto utrinkov iz resnično razgibanega in navdušujočega tedna. Jeremy Lienaert, doktorski študent, École de Sciences Humaines et Sociales - Université de Mons, Belgija: “Poletne šole politične ekologije sem se [več ...]
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2025: Strategije za pravični zeleni prehod
Pet dni, več kot 150 udeležencev in udeleženk iz 26 držav - od Avstrije, Švedske, Švice do Turčije, Kitajske in Maroka, 11 uglednih domačih in tujih predavateljev in predavateljic, 16 doktorskih seminarjev ter nešteto razprav znotraj in izven velike dvorane ljubljanske Fakultete za družbene vede. V peti izvedbi je poletna šola ponovno potekala sredi vročinskega vala, minila pa je v znamenju kriz in strategij, osrediščenih na pravični zeleni prehod od spodaj.
Cilj EU do leta 2040: prelomnica za podnebno-energetsko prihodnost Evrope
Z uskladitvijo cilja do leta 2040 s ciljem omejitve segrevanja na 1,5 °C, kot to določa Pariški sporazum, bi EU okrepila svojo verodostojnost na mednarodnem odru, spodbudila naložbe v čisto tehnologijo in inovacije, zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv, zaščitila ljudi pred vse hujšimi posledicami podnebnih sprememb in zagotovila pravičen prehod v podnebno nevtralno prihodnost. Pomembno je, da Slovenija ohrani in odločno zagovarja svoje stališče glede podnebnega cilja za leto 2040.
Sodelujte v raziskavi o počutju mladih na podeželju!
Podnebne spremembe so vse bolj prisoten del našega vsakdana – pa tudi našega duševnega sveta. V sodelovanju z Oddelkom za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru sodelujemo pri raziskavi, ki želi bolje razumeti, kako se mladi na podeželju počutijo glede na podnebno krizo. Če si mlad/-a in imaš 10 min časa, prosimo za sodelovanje!
Iz Krakova za energetsko prihodnost: ko državljani vodijo prehod k obnovljivim virom
Udeležili smo se Foruma evropskih energetskih skupnosti na Poljskem, na katerem je bil poudarek na moči skupnosti, sodelovanju in rešitvah od spodaj navzgor – za pravično, trajnostno in vključujočo energetsko prihodnost.
Socialno-podnebni ukrepi za zmanjšanje okoljskih pritiskov in družbenih neenakosti
V sodelovanju z Umanotero smo pripravili poglobljen nabor naložbenih in regulativnih socialno-podnebnih ukrepov, ki bi istočasno prispevali k zmanjšanju okoljskih pritiskov in družbenih neenakosti. Predlagane ukrepe izpostavljamo tudi kot priporočila za pripravo socialnega načrta za podnebje, ki ga mora pristojno ministrstvo pripraviti do konca junija 2025.
Odprte prijave na 10. Dovolj za vse konferenco: Podnebno odgovorne in odporne občine
Objavljamo program 10. konference Dovolj za vse, na kateri bodo domači in tuji predavatelji predstavili, kako lahko skupnosti na sinergijski način zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, hkrati pa krepijo svojo odpornost na vse nevarnejše posledice podnebnih sprememb. Vabljeni k prijavi in udeležbi!
100 dobrih praks na zemljevidu Dovolj za vse
Na spletni platformi Dovolj za vse nam je uspelo na zemljevid dobrih praks trajnostnega upravljanja z viri skupnosti vpisati že 100. prakso! Zbrane dobre prakse iz cele Slovenije ponujajo obilico navdiha za povezovanje in delovanje v smeri koristi za celotno skupnost. Med zadnjimi smo dodali samooskrbno energetsko skupnost Luče, Učni center Brje, BikeKitchen Ljubljana, novomeško knjižnico reči...
Energy Globe 2024 nagrada za hrastniško energetsko skupnost, ki smo jo pomagali vzpostaviti
Odlična novica za konec leta – za energetsko skupnost in z njo povezano samooskrbno sončno elektrarno Sončna šola Hrastnik smo prejeli nacionalno nagrado Energy Globe 2024! S tem je projekt, ki smo ga izpeljali v tesnem sodelovanju z Energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik in Občino Hrastnik, vstopil v letošnje tekmovanje za trenutno najbolj prestižno mednarodno okoljsko nagrado na svetu.
Pogled na COP29 skozi prizmo enakosti spolov
Kaj pa spolna enakost in podnebni vrh v Azerbajdžanu? 12 % - takšen je bil delež ženskih predstavnic držav, ki so govorile na COP29 v prvem tednu pogajanj (Carbon Brief) Naj spomnimo, da se že organizacija podnebnega vrh ni začela z mislijo na enakopravno zastopnost spolov. V organziacijskem odboru so sprva sedeli le moški. Predsednik Azerbajdžana je šele pod plazom kiritk v odbor dodal 12 žensk, medtem ko se je skupno število moških v odboru ustavilo na številki 29. O tem je poročal časnik Guardian. S kozmetičnimi popravki pač ne bomo dosegli resnične spolne enakosti. Podnebne sprememba vplivajo na [več ...]
(Foto) Po koncu COP29: »To ni solidarnost«
Drame poln COP29 se je sicer v nedeljo zgodaj zjutraj sklenil z novim skupnim ciljem za podnebno financiranje, vendar je bil dogovor zaznamovan s prelomljenimi obljubami in pomanjkanjem ambicij za urgentno naslovitev naraščajoče podnebne krize. Zasluge za neuspeh pogajanj so na strani držav globalnega severa. Še posebej smo razočarani nad vlogo EU.
Dan pred zaključkom finančnega COP29 razhajanja še vedno velika
V Bakuju na letošnjih podnebnih pogajanjih COP29 je tudi precej pestra slovenska novinarska zasedba. Naša Barbara Kvac je pred zadnjim dnevom pogajanj, ko je predsedstvo konference objavilo prve osnutke končnih zaključkov, podala izjave za več medijev. "Osnutek ne vsebuje ambicij, saj ne vsebuje številk, ima pa v prvi različici dobre elemente, ki so lahko podlaga za dober dogovor, medtem ko druga različica za nevladne organizacije ni sprejemljiva. Dejansko je kompilacija slabih idej, ki so jih predstavile bogate države v tem procesu. Skrbi nas, da je že četrtek in se še vedno ne pogovarjamo o cilju. Jasno je bilo, da [več ...]
CCPI 2025: Slovenija napredovala za 11 mest, skupno pa lestvica kaže precej mešano sliko
Slovenija se je prvič uvrstila tako visoko na lestvici Climate Change Performance Index (CCPI) 2025, ki vključuje države odgovorne za 90 % svetovnih emisij. Letošnja slika je precej mešana: 61 od 64 držav je povečalo delež OVE, na drugi strani pa so trendi emisij v 29 državah še vedno ocenjeni z oceno »nizko« ali »zelo nizko«.
Evropski parlament minira lasten zakon o preprečevanju krčenja gozdov
S predlaganimi spremembami, ki zakon EUDR občutno slabijo, so evropski poslanci storili korak nazaj v boju proti uničevanju gozdov. Glasovanje je bil prvi večji preizkus za okoljsko zakonodajo EU po junijskih volitvah, ki so prinesle močnejšo desnico v Evropskem parlamentu. V Focusu Vlado RS pozivamo, da zavrnejo predlog sprememb.
