Sežiganje dreves za elektriko uničuje gozdove in povečuje izpuste
"Trajnostno" sežiganje dreves za pridobivanje elektrike v velikih termoelektrarnah uničuje gozdove in povečuje izpuste Novo poročilo Sustainable Biomass Program: Certifying the Unsustainable razkriva hude pomanjkljivosti največje svetovne sheme za certificiranje biomase – Sustainable Biomass Program (SBP). Lesna biomasa se pogosto pridobiva s sekanjem dreves za izdelavo lesnih sekancev ali peletov, ki se nato sežigajo v termoelektrarnah. Ti gozdovi so pogosto najbolj biotsko raznovrstni. Certifikat SBP, ki ga vlade in energetska podjetja uporabljajo kot dokaz »trajnosti«, v resnici omogoča: Izsekavanje naravnih, staroraslih gozdov (ker je povpraševanje ogromno, se za pelete ali sekance že dolgo ne uporabljajo več le odpadki iz [več ...]
Objavljeni posnetki predavanj s poletne šole politične ekologije 2025
Strategije za pravični zeleni prehod Pet dni, več kot 150 udeležencev in udeleženk iz 26 držav – od Avstrije, Švedske, Švice do Turčije, Kitajske in Maroka, 11 uglednih domačih in tujih predavateljev in predavateljic, 16 doktorskih seminarjev ter nešteto razprav znotraj in izven velike dvorane ljubljanske Fakultete za družbene vede so zaznamovali Mednarodno poletno šolo politične ekologije 2025. Pod krovnim naslovom "Strategije za pravični zeleni prehod" smo lahko prisluhnili bogatemu izboru tematsko precej raznolikih predavanj - od prehranske samooskrbe do pravic delavskega razreda, od prihodnosti energetskih skupnosti, do širšega pogleda na to, kako in zakaj se ustvarjajo sodobne krize [več ...]
Financiranje zelenega prehoda v Sloveniji: brez pravega načrta in poudarka na pravičnosti
V Sloveniji gospodinjstva nosijo večji delež finančnega bremena okoljskih davkov v primerjavi z industrijskim sektorjem, kaže naša analiza in kritična ocena financiranja slovenskega zelenega prehoda. Trenutno je Slovenija še brez pravega načrta, kako z drugimi viri finančno podpreti več kot nujne podnebne ukrepe. Opozarjamo, da ni dovolj, da je prehod le zelen in izpostavljamo priporočila za resnično pravičen zeleni prehod.
Največje svetovne banke poglabljajo podnebno krizo
V najtoplejšem letu doslej so največje svetovne banke še povečale financiranje fosilne industrije. Poročilo Banking on Climate Chaos 2025 razkriva, da so od 869 milijard ameriških dolarjev skoraj polovico namenile širjenju pridobivanja in izkoriščanja fosilnih goriv.
Utrinki iz poletne šole politične ekologije 2025 (fotogalerija)
Tudi letos je na Fakulteti na družbene vede potekala zdaj že peta Mednarodna poletna šola politične ekologije. Predavatelji in preko 150 slušateljev iz celega sveta so od 30.6. do 4.7. skupaj poglabljali znanja za razumevanje družbenih in političnih razsežnosti okoljske krize in zelenega prehoda ter iskali rešitev na vprašanje: kako oblikovati strategije za pravičen zeleni prehod? Zbrali smo nekaj vtisov udeležencev in udeleženk, spodaj pa vas vabimo še k ogledu foto utrinkov iz resnično razgibanega in navdušujočega tedna. Jeremy Lienaert, doktorski študent, École de Sciences Humaines et Sociales - Université de Mons, Belgija: “Poletne šole politične ekologije sem se [več ...]
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2025: Strategije za pravični zeleni prehod
Pet dni, več kot 150 udeležencev in udeleženk iz 26 držav - od Avstrije, Švedske, Švice do Turčije, Kitajske in Maroka, 11 uglednih domačih in tujih predavateljev in predavateljic, 16 doktorskih seminarjev ter nešteto razprav znotraj in izven velike dvorane ljubljanske Fakultete za družbene vede. V peti izvedbi je poletna šola ponovno potekala sredi vročinskega vala, minila pa je v znamenju kriz in strategij, osrediščenih na pravični zeleni prehod od spodaj.
Cilj EU do leta 2040: prelomnica za podnebno-energetsko prihodnost Evrope
Z uskladitvijo cilja do leta 2040 s ciljem omejitve segrevanja na 1,5 °C, kot to določa Pariški sporazum, bi EU okrepila svojo verodostojnost na mednarodnem odru, spodbudila naložbe v čisto tehnologijo in inovacije, zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv, zaščitila ljudi pred vse hujšimi posledicami podnebnih sprememb in zagotovila pravičen prehod v podnebno nevtralno prihodnost. Pomembno je, da Slovenija ohrani in odločno zagovarja svoje stališče glede podnebnega cilja za leto 2040.
Sodelujte v raziskavi o počutju mladih na podeželju!
Podnebne spremembe so vse bolj prisoten del našega vsakdana – pa tudi našega duševnega sveta. V sodelovanju z Oddelkom za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru sodelujemo pri raziskavi, ki želi bolje razumeti, kako se mladi na podeželju počutijo glede na podnebno krizo. Če si mlad/-a in imaš 10 min časa, prosimo za sodelovanje!
Iz Krakova za energetsko prihodnost: ko državljani vodijo prehod k obnovljivim virom
Udeležili smo se Foruma evropskih energetskih skupnosti na Poljskem, na katerem je bil poudarek na moči skupnosti, sodelovanju in rešitvah od spodaj navzgor – za pravično, trajnostno in vključujočo energetsko prihodnost.
Socialno-podnebni ukrepi za zmanjšanje okoljskih pritiskov in družbenih neenakosti
V sodelovanju z Umanotero smo pripravili poglobljen nabor naložbenih in regulativnih socialno-podnebnih ukrepov, ki bi istočasno prispevali k zmanjšanju okoljskih pritiskov in družbenih neenakosti. Predlagane ukrepe izpostavljamo tudi kot priporočila za pripravo socialnega načrta za podnebje, ki ga mora pristojno ministrstvo pripraviti do konca junija 2025.
Odprte prijave na 10. Dovolj za vse konferenco: Podnebno odgovorne in odporne občine
Objavljamo program 10. konference Dovolj za vse, na kateri bodo domači in tuji predavatelji predstavili, kako lahko skupnosti na sinergijski način zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, hkrati pa krepijo svojo odpornost na vse nevarnejše posledice podnebnih sprememb. Vabljeni k prijavi in udeležbi!
100 dobrih praks na zemljevidu Dovolj za vse
Na spletni platformi Dovolj za vse nam je uspelo na zemljevid dobrih praks trajnostnega upravljanja z viri skupnosti vpisati že 100. prakso! Zbrane dobre prakse iz cele Slovenije ponujajo obilico navdiha za povezovanje in delovanje v smeri koristi za celotno skupnost. Med zadnjimi smo dodali samooskrbno energetsko skupnost Luče, Učni center Brje, BikeKitchen Ljubljana, novomeško knjižnico reči...
Energy Globe 2024 nagrada za hrastniško energetsko skupnost, ki smo jo pomagali vzpostaviti
Odlična novica za konec leta – za energetsko skupnost in z njo povezano samooskrbno sončno elektrarno Sončna šola Hrastnik smo prejeli nacionalno nagrado Energy Globe 2024! S tem je projekt, ki smo ga izpeljali v tesnem sodelovanju z Energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik in Občino Hrastnik, vstopil v letošnje tekmovanje za trenutno najbolj prestižno mednarodno okoljsko nagrado na svetu.
(Foto) Po koncu COP29: »To ni solidarnost«
Drame poln COP29 se je sicer v nedeljo zgodaj zjutraj sklenil z novim skupnim ciljem za podnebno financiranje, vendar je bil dogovor zaznamovan s prelomljenimi obljubami in pomanjkanjem ambicij za urgentno naslovitev naraščajoče podnebne krize. Zasluge za neuspeh pogajanj so na strani držav globalnega severa. Še posebej smo razočarani nad vlogo EU.
CCPI 2025: Slovenija napredovala za 11 mest, skupno pa lestvica kaže precej mešano sliko
Slovenija se je prvič uvrstila tako visoko na lestvici Climate Change Performance Index (CCPI) 2025, ki vključuje države odgovorne za 90 % svetovnih emisij. Letošnja slika je precej mešana: 61 od 64 držav je povečalo delež OVE, na drugi strani pa so trendi emisij v 29 državah še vedno ocenjeni z oceno »nizko« ali »zelo nizko«.
Evropski parlament minira lasten zakon o preprečevanju krčenja gozdov
S predlaganimi spremembami, ki zakon EUDR občutno slabijo, so evropski poslanci storili korak nazaj v boju proti uničevanju gozdov. Glasovanje je bil prvi večji preizkus za okoljsko zakonodajo EU po junijskih volitvah, ki so prinesle močnejšo desnico v Evropskem parlamentu. V Focusu Vlado RS pozivamo, da zavrnejo predlog sprememb.
Besedam naj sledijo dejanja – odpravite okolju škodljive subvencije
Ob boku COP29 smo skupaj s PIC, Umanotero in Greenpeace Slovenija Vlado RS pozvali, naj v Podnebni zakon vrne člen o odpravi subvencij za fosilna goriva. Skupen javni denar mora država namenjati za javno dobro, je izpostavila Katja Huš.
(Foto) Poročilo iz Bakuja: prvi teden pogajanj zaznamovalo pomanjkanje napredka
Po medlem začetku in neambicioznem prvem tednu pogajanja na podnebni konferenci Združenih narodov COP29 v Azerbajdžanu prehajajo na ministrsko raven. Prvi teden pogajanj ni prinesel želenih rezultatov, zaznamavalo ga je pomanjkanje napredka v pogajanjih o podnebnem financiranju, iz Bakuja poroča naša Barbara Kvac.
K zaščiti človekovih pravic niso zavezane le države, temveč tudi podjetja, kot je Shell
V tem tednu sta se zgodila dva pomembna momenta na področju pravne odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic, okolja in prispevka k podnebnim spremembam. Na Nizozemskem je pritožbeno sodišče podalo sodbo v primeru civilne družbe proti Shellu, v Ugandi pa se je začelo zaslišanje aktivistov, ki so bili nezakonito pridržani zaradi mirnega protesta proti projektu TotalEnergies.
COP29: Brez opuščanja fosilnih goriv ne moremo reševati podnebne krize
Na COP29 bomo nevladne organizacije zastopale stališče, da morajo države, ki so največ prispevale k podnebni krizi, hitro zagotoviti dovolj sredstev za države, ki potrebujejo podporo za zmanjšanje emisij in prilagajanje na posledice podnebnih sprememb. Prav tako bomo opozorili na nujnost opustitve rabe fosilnih goriv in hitrega ambicioznega ukrepanja, saj se čas za reševanje podnebne krize hitro izteka.
Prehod na obnovljive vire energije mora biti vključujoč in strateško voden
Zaradi težav pri umeščanju vetrnih elektrarn in zagotavljanju vetrne energije v nacionalni energetski mešanici smo s PIC in IPoP proučili umeščanje vetrnih elektrarn v slovenski prostor, pri čemer smo se osredotočili na primer umeščanja vetrnic na Pohorju. Izsledke študije smo predstavili na posvetu Pravično do energije sonca in vetra.
Pregled NEPN-ov: še vedno premalo ambiciozni za uskladitev s Pariškim sporazumom
Trenutne ambicije razpoložljivih Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) 17 držav članic ne zadostujejo ne za doseg zavez iz Pariškega sporazuma niti za doseganje ciljev EU do leta 2030. Kakšni so obeti na ravni EU in kdo je nepotrebni vsiljivec v slovenskem NEPN-u? Predstavljamo izsledke novega poročila konzorcija TogetherFor1.5.
Izkušnje uspešnih zgodb vetrne energije, vrednih posnemanja
Na webinarju so bile izpostavljene uspešne vetrne zgodbe iz Avstrije, Belgije in Češke. Gre za primere dobrih praks transparentne komunikacije in doslednega vključevanja lokalnih skupnosti, kar so elementi, ki bi jih morali zasledovati pri uvajanju vetrne energije tudi v Sloveniji.
9. Dovolj za vse konferenca: Energetska preobrazba po meri ljudi
Lepo vabljeni na 9. nacionalno konferenco o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti z naslovom Energetska preobrazba po meri ljudi, na kateri bo 11. oktobra poudarek na energetskih skupnostih. Kako slednje prinašajo koristi ljudem in so hkrati manj obremenjujoče za okolje, bodo prek konkretnih primerov pokazali domači in tuji predavatelji.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2024 (fotogalerija)
Skupno več kot 120 udeležencev in udeleženk je med 1. in 5. julijem skozi predavanja, delavnice in številne razprave iskalo nove odgovore za boljše razumevanje družbenih in političnih razsežnosti obstoječih okoljskih problemov ter oblikovanje alternativnih načinov njihovega reševanja. Mednarodna poletna šola politične ekologije pa se vrača tudi naslednje poletje!
