Od pridelave kave je odvisnih kar 25 milijonov družin, ki živijo v negotovih razmerah, saj zaradi nepravičnega delovanja svetovnih trgov za svoje delo prejemajo nezadostno plačilo, ki jim ne omogoča dostojnega življenja.
Kava je del našega vsakdanjika, saj je po celem svetu spijemo skoraj milijardo in pol skodelic na dan. Velik delež kave, iz katere si pripravimo priljubljeni napitek, je pridelan na velikih plantažah, večino proizvajalcev pa predstavljajo mali kmetje v državah globalnega juga.
Kava je bila prva surovina, s katero se je začelo trgovati po načelih pravične trgovine in tudi danes je prav kava tista, ki se je v tem sistemu največ pridela in proda.
Kaj je pravična trgovina?
Gre za sistem, ki rešuje dve veliki težavi mednarodne trgovine – odpravlja posrednike, odkupuje neposredno od proizvajalcev in jih ščiti pred borznimi nihanji cen, saj kavo odkupuje vsaj po minimalni ceni, ki je vedno višja od proizvodnih stroškov.
Poleg tega prepoveduje otroško delo, s proizvajalci vzpostavlja dolgoročne odnose, vlaga v njihovo znanje, zagotavlja enake možnosti za moške in ženske, varne delovne pogoje ter od proizvajalcev zahteva, da pri pridelavi ne uničujejo okolja.
Kje raste kavovec?
Kavovec izvira iz vzhodne Afrike (Etiopija in sosednje države). V svojem naravnem okolju raste v senci drugih dreves. Danes afriške države niso več največje pridelovalke kave na svetu, njihovo mesto so prevzele države Latinske Amerike in Vietnam. Največ kave sorte arabica pridelajo v Braziliji, največ robuste pa v Vietnamu.
Čeprav je na svetu več kot 120 sort kavovcev, za komercialne namene poleg arabice (64 odstotkov svetovne proizvodnje) in robuste (35 odstotkov) gojijo samo še liberico (Coffea liberica) in excelso (Coffea dewevrei).
Kavovci arabice izvirajo iz Etiopije, rastejo na nadmorskih višinah nad 1000 m in so bolj zahtevni za gojenje kot kavovci robuste. Te je lažje vzgajati na nadmorskih višinah do 900 m in na monosortnih plantažah. Takšni pridelavi rečemo sončna pridelava. Če rastejo v senci drugih dreves, to imenujemo senčna pridelava.
Zaradi kave krčijo gozdove
Vsako leto na globalni ravni posekajo 10 milijonov hektarjev gozdov (ozemlje petih Slovenij). Pridelava kave je eden izmed petih najpomembnejših vzrokov za krčenje gozdov v Latinski Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji. V nekaterih državah, kot je Etiopija, je proizvodnja kave odgovorna za do 60 odstotkov krčenja gozdov.
Krčenje gozdov uničuje življenjski prostor za divje živali, mnoge pripelje na rob izumrtja. Prispeva k podnebnim spremembam, saj sprošča velike količine ogljikovega dioksida v ozračje in zmanjšuje količino ogljikovega dioksida, ki ga absorbirajo gozdovi.
V številnih gozdovih, ki jih izsekavajo za proizvodnjo kave, živijo staroselske skupnosti, ki so najboljši varuhi gozdov. Izguba zemljišč in uničenje njihovega načina življenja imata lahko uničujoče posledice, vključno z izgubo kulturne identitete, razselitvijo in revščino.
Evropska unija je naredila prvi korak v smeri zmanjšanja vpliva na uničevanje gozdov po svetu. Junija 2023 bo začela veljati uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov.
Podjetja, ki v EU trgujejo s kmetijskimi pridelki, tudi s kavo, bodo morala dokazati, da ne prispevajo k uničevanju gozdov (uredba bo veljala za les, palmovo olje, sojo, kavo, kakav, kavčuk in govedo). To je dobra novica za gozdove in za vse, ki na trgovskih policah ne želijo izdelkov, ki povzročajo deforestacijo.
Kava in podnebne spremembe – od semena do skodelice
Kava ima velik podnebni odtis, ki se razlikuje glede na način ravnanja in pridelavo. Gojenje kave po nekaterih podatkih predstavlja od 40 do 80 odstotkov ogljičnega odtisa kave, poraba pa okrog 30 odstotkov, zato je pomembno slediti ekološkim oznakam.
Odtis kave, pridelane na monokulturnih plantažah, ki so izpostavljene soncu in odvisne od namakanja in energije (gnojila, pesticidi in stroji), je veliko večji od odtisa kave, pridelane v biotsko raznolikih, z vodo bogatih in kompleksnih agrogozdovih. Podatki kažejo, da je povprečni ogljični odtis kave arabica iz Brazilije in Vietnama, uvožene v Združeno kraljestvo, v letu 2020 znašal 15,33 kg CO2e/kg kave, pridelane na konvencionalen način, in le 3,51 kg CO2e/kg trajnostno pridelane kave.
Kavovec je občutljiva rastlina. Že sprememba povprečne temperature za eno stopinjo lahko onemogoči gojenje kave na določenih območjih. Še posebej prizadeta bo pridelava arabike, ki raste na višjih nadmorskih višinah. Dvig svetovne temperature zato močno vpliva na krčenje primernih površin za gojenje kave. Do leta 2050 naj bi se območja, kjer je mogoče gojiti kavo, najmanj prepolovila. To bo imelo vpliv na kar 120 milijonov ljudi, ki so povezani s pridelavo kave.
Kava je res nekaj posebnega
Pijemo jo po celem svetu in vsak dan, čeprav je ne potrebujemo za življenje. Pa vendar običajno o njej ne vemo kaj dosti več kot to, kje smo jo kupili ali kakšen napitek smo naročili.
Zakonodaja prodajalcem pražene kave ne zapoveduje, da mora na embalaži pisati, od kod kava prihaja, kdaj je bila obrana, katere sorte so bile uporabljene za kavno mešanico, kako je bila procesirana in kdaj je bila pražena ter zmleta. Mora pa biti pakirana v embalažo, ki jo primerno zaščiti, saj je zelo občutljiva, nase veže vonj in vlago. Embalaža je zato pogosto iz kombiniranih materialov (plastika, papir, aluminij), ki jih je težko reciklirati.
Ljubitelji kave imamo moč, da izberemo tisto, kar je najbolje za nas in naše okolje. Ponudba se je v zadnjih letih povečala tudi na policah trgovin in v kavarnah, zato si lahko z malo truda privoščimo kavo, ki je niso pridelali v izkoriščevalskih razmerah in o kateri znajo bariste in trgovci povedati precej več kot samo to, da je kava.
V Sloveniji je že nekaj manjših pražarn, ki stavijo na kakovost in transparentnost, zato lahko kavo naročimo tudi po spletu, zmeljejo pa nam jo prav za način priprave, na katerega smo navajeni. Z malce več vneme lahko zavijemo tudi v trgovine, kjer kavna zrna zmeljejo in zapakirajo v prineseno embalažo.
Pomembno je, da poleg kakovosti in cene preverimo poreklo, ali je pridelana na trajnosten način in ali prihaja iz pravične trgovine. V pomoč so nam lahko trajnostne oznake, kot je na primer ekološko, pravična trgovina (Fairtrade) in Rainforest Alliance, pa še kakšne druge.
Kavo pijemo vsak dan, večkrat na dan, zato lahko že zgolj z majhno spremembo “kofetarskih” navad mimogrede naredimo veliko spremembo, ki bo imela velik vpliv na okolje in ljudi.
Članek je objavljen tudi v junijski številki revije ZPS test.
