V Sloveniji imamo problem z onesnaženim zrakom z delci. Ogrevanje hiš s starimi pečmi, nekakovostnimi gorivi in nepravilnim kurjenjem bistveno prispeva k onesnaženosti zraka tako v mestih kot na podeželju. Reševanje problematike zahteva aktivacijo lokalne ravni v sodelovanju z državnimi inštitucijami, kot so ministrstva in Eko sklad. To je bilo eno ključnih sporočil strokovnega posveta »Delci iz dimnika – kako skrbeti za kakovost zraka na lokalni ravni?«, ki smo ga organizirali skupaj z društvom za varstvo Alp CIPRA Slovenija in v sodelovanju z Občino Škofja Loka.

Kako izboljšati kakovost zraka v lokalnih skupnostih, kakšna bo vloga občin pri izvajanju novih evropskih zahtev ter kako prebivalce spodbuditi k spremembi navad pri ogrevanju? O teh vprašanjih so razpravljali udeleženci in udeleženke včerajšnjega strokovnega posveta v Sokolskem domu v Škofji Loki. Razprava pa je vodila tudi do odgovorov: predpogoji za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji so boljša evidenca malih kurilnih naprav, nadzor na terenu ter jasna komunikacija z vzporedno krepitvijo finančnih mehanizmov za energetsko prenovo stavb in zamenjavo starih kurilnih naprav.

S prihodnjim letom v veljavo stopi prenovljena Direktiva EU o kakovosti zunanjega zraka, ki uvaja strožje mejne in ciljne vrednosti za večino ključnih onesnaževal in določa, da jih bodo morale države članice doseči že do leta 2030. V naslednjih treh letih bo tako Slovenija morala zmanjšati emisije iz različnih sektorjev, med drugim ogrevanja, prometa in kmetijstva, pri čemer bo pomembno tudi sistematično spremljanje učinkov sprejetih ukrepov.

“Nova direktiva med drugim bistveno zaostruje zahteve za delce PM₂,₅. Glede na rezultate meritev v zadnjih letih bo za Slovenijo največji izziv doseganje novih standardov za delce PM₂,₅, saj so izmerjene koncentracije mnogo višje od ravni, ki jih predpisuje nova direktiva,” je pojasnila Tanja Koleša, vodja Sektorja za kakovost zraka na ARSO, kjer bodo decembra pričeli prikazovati nove mejne in ciljne vrednosti.

Viri onesnaženja zraka z delci v Sloveniji so jasni in kar polovico lahko pripišemo kurilnim napravam v gospodinjstvih. “Mala kurišča so leta 2024 prispevala 53 % vseh državnih emisij delcev PM₁₀ in kar 70 % emisij delcev PM₂,₅. Te ugotovitve potrjujejo tudi kemijske analize delcev, ki jih izvajamo na različnih merilnih mestih po Sloveniji,” je predstavila Koleša.

Številni ukrepi, ki vplivajo na kakovost zraka, so lokalni – od prostorskega načrtovanja in prometne politike do lokalnih energetskih konceptov in vprašanj ogrevanja. In čeprav se leto 2030 zdi oddaljeno, bo treba ključne ukrepe pripraviti in sprejeti že prej. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je zamenjava stare in neustrezne kurilne naprave za številna gospodinjstva velik finančni zalogaj. Zato ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka ni mogoče ločiti od vprašanj energetske revščine in socialne pravičnosti.

“Od ljudi, ki že danes komaj zagotovijo sredstva za ogrevanje, ne moremo pričakovati, da bodo sami financirali zamenjavo stare kurilne naprave. Če želimo zmanjšati onesnaženost zraka, morajo biti ukrepi dostopni tudi socialno ranljivim gospodinjstvom. Pri njih mora biti pomoč dovolj velika in dovolj preprosta, da jo lahko dejansko izkoristijo,” je izpostavila naša sodelavka Nina Tome.

Pomemben del rešitve je tudi brezplačno energetsko svetovanje gospodinjstvom, ki ga izvajajo svetovalci Mreže ENSVET v 59 krajih po Sloveniji.

“Pri odločanju o zamenjavi ogrevalnega sistema ni dovolj pogledati zgolj kurilne naprave. Pomembni so toplotni ovoj stavbe, ogrevalni sistem, stanje dimnika, velikost objekta, poraba goriva in stroški ogrevanja. Celovita energetska prenova lahko zmanjša porabo energije in stroške ter hkrati zmanjša obremenjevanje zraka,” je strnil Matjaž Eržen iz Eko sklada.

Na posvetu je bilo izpostavljeno tudi, da je kakovost zraka javnozdravstveni problem, zaradi katerega letno umre 1400 ljudi v Sloveniji. Nova zakonodaja gre z zaostrovanjem mejnih in ciljnih vrednosti v pravo smer, vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da ni varne spodnje meje za onesnaževanje z delci. Slednji namreč vstopajo v krvni obtok in poleg poslabšanja akutnih pljučnih obolenj povzročajo tudi vrsto kroničnih obolenj – od pljučnega raka, Alzheimerjeve bolezni do demence.

Čist zrak je osnovni pogoj za kakovostno življenje vseh, vendar ne moremo pričakovati sprememb, če javnost ni ozaveščena o problematiki.

»Ljudje morajo razumeti vire onesnaženja, kaj jim podatek o kakovosti zraka pove in kaj to pomeni za njihovo zdravje. Potrebujemo jasen in razumljiv način prikazovanja podatkov ter informacije, ki ljudem povedo tudi, kaj lahko sami naredijo že danes, da znižajo izpostavljenost.«

Tako je smernice za komuniciranje strnila Špela Berlot Veselko, direktorica CIPRE Slovenija, obenem pa občinam tudi svetovala, da je potrebno govoriti v jeziku ljudi, upoštevati različne skupine in jim ponuditi konkretne napotke za ravnanje. Kot dober način za približanje te kompleksne problematike ljudem je izpostavila prikazovanje podatkov prek zgodb.

Poleg prepoznavanja problema in ozaveščanja je izjemnega pomena tudi sodelovanje. Posvet na aktualno temo ob začetku kurilne sezone je osvetlil, da je potrebno delovanje na več ravneh: država mora zagotoviti ustrezen sistem spremljanja, zakonodajo in finančni okvir, občine morajo uporabiti svoje lokalne pristojnosti, stroka mora zagotoviti kakovostne podatke in podporo, prebivalci pa imajo pomembno vlogo pri ravnanju doma in pri zahtevanju sprememb.

Posvet je organiziran v okviru projekta Ogrevanje stavb in kakovost zraka 2.0, ki ga sofinancirata Eko sklad j.s. in Ministrstvo za okolje in prostor. Za program in mnenja, predstavljena na posvetu, so odgovorni organizatorji ter avtorji prispevkov in ne odražajo nujno stališč Eko sklada ali MOP.