logo trajnostna mobilnost v praksi

Jeseni 2016 je bilo na na področju izobraževanja o trajnostnih prometnih praksah izvedenih kopica seminarjev za različne ciljne skupine: učitelje, vodstva šol, zaposlene na občinah, predstavnike medijev. Izbrani seminarji so bili namenjeni omenjenim deležnikom, ki se vsakodnevno srečujejo s problematiko urejanja prometa in so hkrati multiplikatorji novih znanj, idej.

Seminarjem je sledila ekskurzija ogleda dobrih praks trajnostne mobilnosti v Bolzanu (Italija, 24. in 25. 11.) ter nacionalna  Vključevanje primerov dobrih praks trajnostne mobilnosti v naše okolje (Ljubljana, 8.12. 2016).

Seminarji za občine

DEAR jedrska, sestanek 3

Inštitut za politike prostora vabi na 2 seminarja z naslovom Uspešne prakse trajnostne mobilnosti v občinah, ki se bo odvijal v Ljubljani, 12.10.2016 (Knjižnica Prežihovega Voranca, Tržaška cesta 27a, Ljubljana, od 9.00 do 14.00), in ga bomo dan za tem, 13.10.2016 ponovili v Celju (Celjski mladinski center, Mariborska cesta 2, Celje, od 9.00 do 13.00).

Predstavljen bo nabor slovenskih in tujih primerov dobrih praks trajnostne mobilnosti, zbranih v za ta namen izdelanem zborniku. Seminar v Ljubljani bo nadgrajen z delavnico projektnih idej, kjer bo potekala razprava o možnostih za rabo predstavljenih primerov v posameznih lokalnih okoljih in tudi že oblikovanje projektne ideje. Delavnica projektnih idej je organizirana v sodelovanju s Skupnostjo občin v okviru projekta Podpora urbani politiki in programu URBACT.

Program Ljubljana
9.00 – 9.15 Uvodni pozdrav
9.15 – 9.45 Oris problematike trajnostne mobilnosti v občinah (Marko Peterlin, IPoP)
9.45 – 11.15 Predstavitev primerov dobrih praks:

Tatjana Marn, IPoP

Marjeta Benčina, Focus

Anamarija Jere, CIPRA

11.15 – 11.45 Odmor za kavo in prigrizek
11.45 – 13.30 Delavnica projektnih idej
13.30 Zaključek
Program Celje
9.00 – 9.15 Uvodni pozdrav
9.15 – 9.45 Oris problematike trajnostne mobilnosti v občinah (Marko Peterlin, IPoP)
10.00 – 10.30 Moderirana razprava: Kateri so izzivi slovenskih mest in občin?
10.30 – 11.00 Odmor za kavo in prigrizek
11.00 – 12.30 Primeri dobrih praks:

Tatjana Marn, IPoP

Marjeta Benčina, Focus

Anamarija Jere, CIPRA

12.30 – 13.00 Razprava

Vabljeni župani in strokovni sodelavci občin!

Prijavnica Ljubljana 12.10.2016
Prijavnica Celje 13.10.2016

Več informacij tukaj ali na tatjana.marn@ipop.si ter na telefonu 059 063 683.

Seminar za vodstva osnovnih šol

pešbus koseze modra proga

Inštitut za politike prostora organizira seminar za ravnatelje osnovnih šol z naslovom Izobraževanje za izvajanje pešbusa in bicivlaka, ki se bo odvijal na Vodnikovi domačiji (Vodnikova 65, Ljubljana) v Ljubljani, 20.10., od 9.00 do 13.00. Predstavili bodo izkušnjo spremljanja otrok v šolo v obliki pešbusa in bicivlaka, ki so ga izvajali na nekaterih osnovnih šolah v spomladanskih mesecih letošnjega leta ter po korakih predstavili, kako bi ga lahko izvajali tudi na drugih šolah. Trajnosten prihod v šolo ima velik vpliv na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, krivcev za podnebne spremembe, iz kratkih potovanj z osebnimi vozili, prav tako pa pozitivno vpliva na počutje otrok. Namen izobraževanje je usposabljanje vodilnih kadrov šol za izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti na območju šolskih okolišev.

Program seminarja

09:00 Registracija udeležencev

09:15 Uvod v pešbus in bicivlak – Marko Peterlin

09:30 Koraki za izvedbo pešbusa in bicivlaka

10:30 Odmor za kavo

11:00 Delavnica

      1. del: motivi in problemi

      2. del: vloge pri izvedbi

      3. del: rešitve

12:30 Povzetek in zaključki

Seminar je brezplačen, prijave so obvezne.

Več informacij tatjana.marn@ipop.si ali na telefonu 059 063 683.

Veselimo se srečanja z vami!

Seminarji za učitelje

Vabljeni na seminar img_20160829_134513o trajnostni mobilnosti namenjen osnovnošolskim učiteljem. Na seminarju, ki je organiziran v sklopu projekta Trajnostna mobilnost v praksi, vam bomo predstavili osnovne značilnosti trajnostne mobilnosti ter priložnosti za vsebinsko in praktično vključevanje mobilnosti v proces izobraževanja.

Osnovni cilj trajnostne mobilnosti je zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti in obenem zmanjšati promet, s tem pa tudi onesnaževanje, emisije toplogrednih plinov in porabo energije. Trajnostna mobilnost je tista, ki je hkrati okoljsko sprejemljiva, socialno pravična in spodbuja razvoj gospodarstva (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2013).

Namen seminarja je ugotoviti stopnjo zavedanja o pomembnosti trajnostne mobilnosti, prepoznati ovire ter priložnosti za izvajanje trajnostne mobilnosti v OŠ, seznaniti se s primeri dobrih praks ter že obstoječimi gradivi itd.

Čas: petek, 6. 1. 2017, od 13.00 do 18. 00

Kraj: OŠ Borcev za severno mejo, Borcev za severno mejo 16, Maribor

Prijava: preko spletnega obrazca, do petka, 30. 12. 2016.

Udeležba je brezplačna, udeleženci pridobijo pol točke, ki jo lahko uveljavljajo za napredovanje. Celoten program je na voljo tukaj.

Več informacij: slovenija@cipra.org

PROGRAM:

12:00-12:20

Pozdrav in predstavitev programa in projekta

(Anamarija Jere, CIPRA Slovenija)

12:20–13:00

Zakaj potrebujemo trajnostno mobilnost?

(Matej Ogrin, Filozofska fakulteta, CIPRA Slovenija)

13:00 – 13:30

Trajnostna mobilnost v šolah: modna muha ali nepogrešljiv vedenjski vzorec?

(Tatjana Resnik Planinc, Filozofska fakulteta)

13:30–13:50

Odmor

13:50–14:20

Kako poučevati trajnostno mobilnost? Primer učnih gradiv s področja trajnostne mobilnosti

(Tatjana Resnik Planinc, Filozofska fakulteta)

14:20–14:50

Vloga nevladnih organizacij pri poučevanju trajnostne mobilnosti (Marjeta Benčina, društvo Focus)

14:50 – 15:20

Predstavitev igre Prometna kača

(Katja Karba, Razvojna Agencija Sinergija)

15.20–15.50

Predstavitev projektov Bicivlak in Pešbus

(Peter Prinčič, Inštitut za politike prostora)

15.50–16:20

Ostali primeri dobrih praks

(Matej Ogrin, Filozofska fakulteta)

16:20 – 16:50

Delavnica: Kakšne igre za uveljavljanje trajnostne mobilnosti potrebujemo?

16:50 -17:00

Zaključki

Glavni namen seminarja je učiteljem osnovnih šol predstaviti namen, prednosti in osnovne značilnosti trajnostne mobilnosti. Poleg tega želimo tudi:

pridobiti informacije o urejenosti mobilnost v osnovnih šolah;

ugotoviti stopnjo zavedanja o pomembnosti trajnostne mobilnosti;

ugotoviti kakšne so ovire za izvajanje trajnostne mobilnosti v osnovnih šolah;

ugotoviti kakšne so priložnosti za izvajanje trajnostne mobilnosti v osnovnih šolah;

seznaniti se s primeri dobrih praks izvajanja trajnostne mobilnosti v osnovnih šolah;

predstaviti gradiva, ki so na voljo za poučevanje trajnostne mobilnosti;

predstaviti prednosti in nevarnosti poučevanja o trajnostni mobilnosti.

Vljudno vabljeni!

Seminar je že potekal v Ljubljani 10.12.2016.

Predstavitev programa in projekta (Anamarija Jere, CIPRA Slovenija)

Zakaj potrebujemo trajnostno mobilnost? (Matej Ogrin, Filozofska fakulteta, CIPRA Slovenija)

Trajnostna mobilnost v šolah: modna muha ali nepogrešljiv vedenjski vzorec?(Tatjana Resnik Planinc, Filozofska fakulteta)

Pešbus-in-bicivlak (Peter Prinčič, Inštitut za politike prostora)

Predstavitev igre Prometna kača (Katja Karba, Razvojna Agencija Sinergija)

Vloga nevladnih organizacij pri poučevanju trajnostne mobilnosti (Marjeta Benčina, društvo Focus)

Ostali primeri dobrih praks (Matej Ogrin, Filozofska fakulteta)

Ekskurzija v Bolzano, Italija

24. in 25. 11. 2016 je bila organizirana ekskurzija v italijanski Bolzano, kjer smo si ogledali primere dobrih praks s področja trajnostne mobilnosti in načrtovanja prometa, ki bi jih lahko prenesli tudi v naš prostor.

Ekskurzije so se udeležili predstavniki občin, šol, učitelji, predstavniki medijev, nevladne organizacije in strokovnjaki. Namen je bil predstavitev praks iz Južne Tirolske oz. Bolzana predvsem tistim, ki se se dnevno ukvarjajo s problematiko urejanja prometa oz. ozaveščajo širšo javnosti o ukrepih trajnostne mobilnosti.

Cilj dvodnevnega izleta je bil pridobiti čim več znanj, potrebnih za prenos dobrih praks na raven občin in šol, ter spodbuditi udeležence, da se lotijo konkretnih projektov v smeri trajnostne mobilnosti.

Pester program je omogočil, da smo spoznali različne deležnike tako med odločevalci kot načrtovalci in nevladnimi organizacijami, ki skupaj tvorijo gonilno silo za uveljavljanje ukrepov trajnostne mobilnosti na Južnem Tirolskem. Na potovanju smo uporabili različne oblike javnega prevoza, od avtobusa, vlaka, do mestnega avtobusa na vodik, kolesarjenja in pešačenja. Žal se nismo vzpeli na bližnje vrhove z gondolo, saj smo naleteli na stavko delavcev enega od lokalnih ponudnikov javnega prevoza.

Bolzano bi lahko označili za prestolnico trajnostne mobilnosti: v centru skorajda ni videti avtomobilov, kolesarji, pešci in avtobusi pa se premikajo v sožitju. Gre za alpsko mesto, ki je po geografskih značilnostih dokaj podobno slovenskim, po velikosti je primerljivo z Mariborom (nekaj več kot 100 000 prebivalcev).

Razmerje med udeleženci v prometu, kjer je kolesarjev in pešcev več kot 60 %, avtomobilov pa le še 25 % je rezultat, ki se nam zdi za Slovenijo trenutno nedosegljiv. Obenem pa predstavlja spodbudo, saj imamo vse pogoje, da takšno stanje lahko dosežemo. Potrebna je le jasno začrtana in trajnostna prometna politika tako na nacionalni kot tudi na lokalni ravni in s tem povezani finančni vložki za trajnostno mobilnost ob hkratnem odmikanju od vlaganja v nove ceste, krožišča. Potreben je torej premik od zastarele prometne paradigme, ki postavlja avto na piedestal, pred vse ostale udeležence v prometu. Če ne drugače, nas bodo v takšno ukrepanje prisilile podnebne spremembe, zdravstvene težave in onesnažen zrak, zaradi česar se kakovost bivanja v Sloveniji že slabša.

Marsikateri primer dobre prakse, ki smo ga videli v Bolzanu, bi lahko prenesli k nam. Udeleženci so predlagali, da se takšne ekskurzije udeležijo vsi akterji na področju prometa. Čeprav veliko primerov dobrih praks že uspešno izvajamo pri nas, je včasih navdihujoče pogledati k sosedom.

Saj veste, sosedova trava je vedno bolj zelena. Za Bolzano to definitivno drži.

Celotno poročilo je na voljo tukaj. 

LOGO MOP

Projekt »Trajnostna mobilnost v praksi«, ki ga izvajajo Cipra Slovenija, Focus – društvo za sonaraven razvoj in Inštitut za politike prostora – IPoP, iz sredstev Sklada za podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor.