Evropska mesta niso na dobri poti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in onesnaženosti zraka zaradi prometa. To ogroža napore EU politik pri blaženju podnebnih sprememb, zaradi onesnaženega mestnega zraka pa bo število obolelih in umrlih še naprej (pre)visoko.

V študiji, ki jo je izdelalo podjetje Ricardo Energy & Environment na pobudo mreže Transport & Environment za kampanjo Clean Cities, je bilo 36 mest iz 16 evropskih držav (med njimi Ljubljana) analiziranih glede na 11 indikatorjev v naslednjih skupinah:

1. Prostor za ljudi

V tej kategoriji je bilo pomembno razmerje med deležem javnega prostora za ljudi in trajnostno mobilnost ter deležem za motorni promet, kar so ocenjevali z indikatorji: priložnosti za hojo, priložnosti za kolesarjenje, zastoji.

LJUBLJANA: približno 25 odstotkov cestne mreže je označene kot poti za pešce (27. mesto), 9,5 odstotkov površin je namenjenih za kolesarje (13. mesto), zastoji pa niso kritični (8. mesto).

2. Prometna varnost

Prometna varnost je bila ocenjena z indikatorjema varnost pešcev in varnost kolesarjev. 

LJUBLJANA:  glede na statistiko preteklih let so v prometnih nesrečah izgubili življenje v povprečju 2 pešca in 1 kolesar na leto (18. in 28. mesto). 

3. Dostopnost do podnebno pravične mobilnosti

V tej kategoriji so ocenjevali zadostnost mestne infrastrukture in storitev na področju dostopa do JPP in do mobilnosti z ničelnimi emisijami z naslednjimi indikatorji: cenovna dostopnost javnega prevoza, dostop do javnega prevoza in dostop do infrastrukture za polnjenje.

LJUBLJANA: glede na povprečne mesečne dohodke gospodinjstev je cenovna dostopnost javnega prevoza v Ljubljani srednja (28. mesto), dostopnost do javnega prevoza slaba (36. mesto), dostop do infrastrukture za polnjenje e-vozil pa dober (7. mesto).

4. Politike opuščanja “umazanih” vozil in spodbujanja souporabe

V kategoriji politik so bila mesta ocenjena na podlagi tega, ali so implementirane ali načrtovane brez- ali nizkoemisijske cone, ali obstajajo uradne nacionalne zaveze glede opuščanja prodaje vozil na fosilni pogon in v kakšni meri je na voljo mobilnost kot storitev (angl. mobility-as-a-service).

LJUBLJANA: Ljubljana na področju politik omejevanja dostopa avtomobilov pozna v praksi le cono za pešce, ob tem pa nima načrtov uvesti nizko ali brez-emisijske cone (33. mesto). Ima dober sistem izposoje koles in električnih vozil.

5. Čist zrak za vse

V kategoriji kakovosti zraka so mesta ocenjevali prek dveh indikatorjev: raven kakovosti zraka (koncentracije NO2, PM10, PM2.5 v zadnjih treh letih), trendi kakovosti zraka (v 5-letnem obdobju).

LJUBLJANA: Onesnaženost zraka našo prestolnico uvršča na 31. mesto, ob tem pa trendi zadnjih pet let kažejo na rahlo izboljšanje ravni kakovosti zraka (21. mesto).

Izračuni vrednosti indikatorjev so podrobneje opisani v tehničnem poročilu.

 

Realna ocena še slabša

Ljubljana je s skupno 45,7 odstotki točk na lestvici analiziranih 36 večjih evropskih mest končala na 28. mestu. Najslabše se je uvrstila v kategorijah dostopnosti javnega potniškega prometa in kakovosti zraka. Nizko število točk je zbrala tudi v zelo tehtni kategoriji uvajanja nizkoemisijskih con, saj se le malo posveča omejevanju motornega prometa, ki se steka in generira v mestu.

Medtem ko je slaba dostopnost JPP deloma povezana z redkejšo poselitvijo obrobnih delov občine, ima občina še nekaj manevrskega prostora pri cenovni politiki JPP. Kot smo organizacije, združene v Koalicijo za trajnostno prometno politiko, predlagale že leta 2019 ob napovedani podražitvi enkratnih vozovnic LPP, bi morala mesečna vozovnica znašati 20-kratnik enkratne vozovnice, letna pa sedemkratnik mesečne. Vozovnice LPP so sicer subvencionirane oz. brezplačne za nekatere skupine, a morali bi več pozornosti posvetiti temu, kako preusmeriti na javni prevoz tudi čim več delovno aktivnega prebivalstva. Nižja cena terminske vozovnice bi k temu gotovo pripomogla.

Da ima Ljubljana resen problem z onesnaženim zrakom, prav tako okoljske organizacije opozarjamo že dolgo. Mineva natanko eno leto, odkar smo v Focusu v partnerstvu z Inštitutom za zdravje in okolje izvedli kampanjo merjenja koncentracij NO2 v zraku na 156 lokacijah znotraj ljubljanskega avtocestnega obroča. Rezultati meritev so bili zaskrbljujoči, sploh ker je bila prometna aktivnost v času merjenja zaradi epidemioloških ukrepov približno 20 odstotkov manjša. Na desetih lokacijah so bile koncentracije glede na trenutno zakonodajo previsoke in ogrožajoče za zdravje. Po novih smernicah Svetovne zdravstvene organizacije pa v Ljubljani praktično ni lokacije, kjer naše zdravje ni ogroženo zaradi onesnaženega zraka in krivec za to je v zelo veliki meri (dizelski) promet.

Nujna je omejitev prometa v mesto in v mestu

V Focusu dodajamo, da če bi avtorji poročila ocenjevali tudi načrte za širitev cestne infrastrukture, ki prinaša dodaten motorni promet in posledično večjo onesnaženost zraka, bi Ljubljana gotovo zdrsnila še kakšno mesto nižje. Kot je znano, občina načrtuje povečanje števila pasov na vpadnicah za osebne avtomobile, ukinja oz. ne vpeljuje se novih rumenih pasov, poleg tega je v državnih načrtih širitev avtocestnega obroča, kar bo imelo prav tako negativen vpliv na količino prometa in posledično na kakovost življenju v mestu. 

Manjkajo ukrepi za korenite izboljšave (zaradi epidemije) že tako obubožanega LPP, motorna prometna aktivnost že dosega ravni izpred epidemije in se ne bo ustavila. Ljubljana v nobenem pogledu ni izkoristila priložnosti za transformacijo mobilnosti, ki jo je prinesla epidemija. Medtem ko so nekatera druga evropska mesta odvzela pasove avtomobilom in povečala površine za pešce in kolesarje, smo bili v Ljubljani nekaj mesecev brez javnega prevoza (ukrep na ravni celotne države), brezplačna parkirišča pa so privabljala ljudi v mesto z avtomobilom.

Mestna občina Ljubljana bi morala resno razmišljati o omejitvah (umazanega) motornega prometa znotraj avtocestnega obroča. Na voljo so različne metode oteževanja dostopa avtomobilom (brezdizelske, (ultra) nizkoemisijske cone, mestne cestnine, itd.). Tudi s parkirno politiko (cenovno in dostopnostjo) se lahko zmanjša pritisk vozil na mesto. Predvsem pa je ključno, da mesto izkoristi potencial javnega prevoza in prebivalcem ter obiskovalcem ponudi čim bolj učinkovit, konkurenčen sistem. 

Več ukrepov in njihovo učinkovitost smo navedli v poročilu o meritvah onesnaženosti zraka v Ljubljani z NO2.