Kako potovalne navade posameznika vplivajo na podnebje? Kaj je trajnostna mobilnost? Kako izdelati mobilnostni načrt? Kako pri zaposlenih spodbujati pešačenje, kolesarjenje in uporabo javnega prevoza za prihod na delo? Kako zmanjšati službene poti z letalom?

Druga delavnica za javne uslužbence v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki jo organiziramo Focus in Umanotera, je potekala na temo trajnostne mobilnosti v javni upravi.

To ciljno skupino smo izbrali, ker javni uslužbenci s svojim delom krojijo pomembne politike, povezane z blaženjem podnebnih sprememb, obenem pa so lahko pomemben zgled zaposlenim v drugih sektorjih in gonilo prehoda v nizkoogljično družbo.

Kaj lahko naredite?

Promet je največji izziv prehoda v podnebno nevtralno družbo. Kot je izpostavila dr. Renata Karba iz Umanotere, je to sektor z največjim vplivom na dolgoročno obvladovanje rabe energije in edini sektor, v katerem emisije CO2 vztrajno naraščajo. Številke kažejo, da največji delež emisij povzročimo z avtomobilskimi prevozi. S tem, da je, kot je izpostavila Marjeta Benčina iz Focusa, približno 80 odstotkov potovanj krajših od pet kilometrov in bi večinoma lahko te poti opravili peš ali s kolesom.

Veliko lahko naredimo kot posamezniki, na delavnici v Slovenskem etnografskem muzeju pa smo se bolj osredotočili na vprašanje, kaj je mogoče narediti v smeri trajnostne mobilnosti na ravni organizacije. Udeležencem in udeleženkam smo želeli ponuditi informacije in zagon za vnašanje praks trajnostne mobilnosti v njihovo organizacijo. Dr. Luka Mladenovič iz Urbanističnega inštituta RS je nanizal nekaj najpogostejših ukrepov z različno težavnostjo – od določitve mobilnostnega koordinatorja, certifikata pešcem prijazna ustanova do opreme lokacije za spodbujanje kolesarjenja in upravljanje parkiranja za zaposlene. Spomnili smo se tudi na akcijo Pripelji srečo v službo, ki je pravzaprav samo model in jo lahko še vedno vsaka organizacija sama izvede. Z manjšimi sredstvi pa bi bilo možno ponovno izvesti tudi nacionalno akcijo.

Pomembna točka, ko govorimo o trajnostni mobilnosti v javni upravi, pa je tudi zmanjšanje števila poti z letalom. Dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere je izpostavil problematiko hitro rastočega sektorja, ki ima vedno večji vpliv na podnebno krizo. »Že en povratni let na leto pomeni preseženo mejo,« je predstavil in kot edino trenutno rešitev navedel odpoved letalskim prevozom, uporabo telekonferenc in alternativ (vlak, avtobus, sopotništvo).

Kakšne so ovire in izzivi?

S predstavniki različnih institucij javne uprave na nacionalni in lokalni ravni smo organizatorji spregovorili še o ovirah in izzivih pri uvajanju trajnostne mobilnosti, ki jih opažajo v svojih organizacijah. Izkazalo se je, da zasebna podjetja večinoma prej poiščejo rešitve in spodbude, medtem ko se javna uprava pogosto opira na nepotrebne (birokratske) ovire, ki bi jih lahko prestopili brez problema.

Tekom delavnice smo izpostavili:

  1. Probleme, ki bi jih lahko rešili z mehkimi ukrepi:
  • Pomanjkanje varnih kolesarnic in prostorov za parkiranje koles v okolici javnih stavb
  • Upravljanje parkiranja znotraj organizacije (kdo je upravičen do parkiranja, namesto glede na položaj bi bilo bolje nameniti parkirišča glede na oddaljenost)
  • Neozaveščenost zaposlenih o pomenu trajnostne mobilnosti
  • Pomanjkanje pozitivnih spodbud (nagrade za kolesarjenje in pešačenje na delo)
  • Načini trajnostne mobilnosti še vedno niso privlačni (kolesarje še vedno vidimo kot posebneže, ne kot mainstream)
  • Neomogočanje dela od doma za velik del javne uprave (nizko zaupanje med zaposlenimi, čeprav infrastruktura obstaja iz časov zaprtja zaradi Covid-19 spomladi 2020)
  • NIJZ smernice delajo veliko škodo JPP, ki je že tako nepriljubljeno sredstvo premikanja
  1. Probleme, ki bi jih lahko rešili z infrastrukturnimi ukrepi:
  • Slaba infrastruktura za kolesarje in pešce
  • Neučinkovit javni prevoz v Sloveniji
  • Preveč vlaganj v ceste, asfalt, namesto v trajnostno mobilnost, načrtovanje za avtomobile
  1. Sistemske probleme:
  • Povračilo stroškov prevoza na delo, ki bi ga morali reševati na vladni ravni, ne posamezno ministrstvo
  • Nepovezanost ukrepov znotraj različnih ministrstev

V spodnji tabeli najdete pdf predstavitve predavateljev, na tej povezavi pa so dostopne še smernice za javne uslužbence z naslovom  Javni uslužbenci kot gonilo prehoda v nizkoogljično družbo – Smernice za vključevanje blaženja podnebnih sprememb v politike, delovanje institucij in ravnanje posameznika, ki vsebujejo primere dobrih praks ter nasvete za okoljsko učinkovitejše delovanje na ravni politik, organizacije ali posameznika.

 

Tema  Predavatelj
Pozdravni nagovor Patricija Muršič,

predstavnica Ministrstva za okolje in prostor
Predstavitev projekta Care4climate (web) in smernic Javni uslužbenci kot gonilo prehoda v NOD (pdf) Marjeta Benčina
Focus, društvo za sonaraven razvoj
Podnebne spremembe in promet (pdf) dr. Renata Karba

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
Trajnostna mobilnost na različnih ravneh (pdf) Marjeta Benčina
Focus, društvo za sonaraven razvoj
Odmor
Mobilnosti načrti v javnih institucijah (pdf) dr. Luka Mladenovič

Urbanistični inštitut RS
Zmanjševanje števila poti z letalom (pdf) dr. Jonas Sonnenschein

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

Zanimive povezave:

Smernice za javne uslužbence – prehod v nizkoogljično družbo

————————————————————————————————————————–

Trajnostna mobilnost v javni upravi je druga izmed osmih delavnic za javne uslužbence, ki se bodo v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE izvajale vsako leto do leta 2026. Vsaka delavnica bo imela poudarek na drugi tematiki, ki naslavlja blaženje podnebnih sprememb. Prva delavnica za javne uslužbence z naslovom  Varčevanje z  energijo v javnih stavbah je potekala novembra 2019.

LIFE IP CARE4CLIMATE je integralni projekt, ki bo s pomočjo ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja ključnih deležnikov, spodbudil izvajanje ukrepov, na podlagi izvedbe katerih bo Slovenija dosegla cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. V projekt se je pod vodstvom MOP povezalo 15 partnerjev, ki bodo s svojimi aktivnostmi prispevali k učinkovitejšemu izvajanju Operativnega programa za zmanjševanje toplogrednih plinov in nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost 2014–2020 in s tem pripomogli, da bomo v Sloveniji lažje dosegli zastavljene cilje.

LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Več informacij o projektu CARE4CLIMATE najdete na uradni spletni strani projekta.