Podnebni in energetski načrti morajo biti kos izjemno težki nalogi
Do konca junija imajo države članice Evropske unije čas za delo na posodobitvi NEPN-ov. Gre za izjemno pomembne dokumente za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, brez okrepitve ciljev držav članic pa tudi EU ne bo izpolnila ambicij na področju podnebja in energije.
Izgubljamo pomembna območja za ohranjanje najbolj ogroženih prebivalcev gozda
Z organizacijama DOPPS in CIPRA Slovenija opozarjamo na izgube pomembnih gozdnih območij zaradi gospodarske rabe in poudarjamo, da bi morala Slovenija nujno pristopiti k sistematičnemu snovanju mreže gozdnih rezervatov v državnih gozdovih.
Odprto pismo MGTŠ
Spoštovani minister Han, po treh letih zakonodajnega postopka sta Evropski parlament in Svet EU decembra 2023 sprejela kompromis o besedilu direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti – CSDDD, ki ga morata potrditi še Svet EU in Evropski parlament. Omenjena direktiva določa obveznosti velikih podjetij povezane z dejanskimi in potencialnimi škodljivimi vplivi na človekove pravice ter okolje, ki izhajajo iz njihovih lastnih dejavnosti, dejavnosti njihovih podružnic in dejavnosti, ki jih izvajajo njihovi poslovni partnerji. V pogajanjih trialoga so se pojavila trenja in številne pomembne zaščite so bile izbrisane. Čeprav dogovor ni popoln, predstavlja ključen korak naprej pri prevzemanju odgovornosti [več ...]
Sončna šola Hrastnik – oranje ledine za spodbudo energetskih skupnosti in skupnostne samooskrbe po vsej Sloveniji
Skupnostna samooskrbna sončna elektrarna Sončna šola Hrastnik bo napajala energetsko skupnost, ki jo je ob podpori Focusa na vključujoč način vzpostavila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik. Gre za prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji.
Novo poročilo: koristi ambicioznih podnebnih ukrepov odtehtajo stroške
Podnebno ukrepanje v skladu s Pariškim sporazumom in ciljem 1,5°C ni le nujno, ampak tudi koristno za družbo in gospodarstvo. S sledenjem scenariju 1.5°C bi lahko Evropska unija do leta 2030 pridobila neposredne koristi v višini vsaj bilijona evrov in Slovenija skoraj štiri milijarde evrov.
Praznična prekomernost in nevidne sestavine daril
Največji sovražnik trajnosti v tem predprazničnem času je prekomernost na vseh področjih. Preveč hrane na mizah in v hladilnikih, preveč daril, preveč ponudbe v trgovinah. Z vsakim darilom obdarjencu tudi nekaj sporočamo in verjetno si nihče ne želi podariti podpore otroškemu delu, nepravičnemu plačilu, uničevanju okolja.
Tlakovanje poti jedrski energiji za zaprtimi vrati
Nevladne organizacije nasprotujemo Resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in poudarjamo, da morajo biti za informirano, kakovostno in odgovorno odločanje DZ predstavljeni vsi podatki in analize različnih scenarijev dolgoročne podnebne strategije Slovenije.
Tovornjakom, ki jih poganjajo fosilna goriva, bije zadnja ura
Trenutno potekajo zadnja pogajanja pred sprejetjem končnega besedila evropske zakonodaje, ki bo postavila cilje zmanjšanja emisij CO2 novo prodanih tovornjakov.
Energetska infrastruktura za prehod na OVE se mora razvijati skladno s potrebami ljudi in narave
Izpostavljamo pet ključnih priporočil za razvoj evropskega omrežja in energetske infrastrukture, ki bi omogočil več kot nujen prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije in doseg podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2040.
Prihodnost slovenskega gozda – bo gozd zdravnik ali bolnik?
Polna dvorana na posvetu o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb je znak, da nam ni vseeno, kaj se dogaja z gozdom in da se s problematiko v Sloveniji ukvarjajo različni deležniki. Strokovni posvet smo zaradi pomembnosti medsektorskega sodelovanja organizirali z DOPPS in Cipro.
Pred Dnevom brez nakupov: Podjetja morajo prevzeti svoj del odgovornosti za kršenje človekovih pravic v dobavnih verigah
V sodelovanju s Pravično trgovino Slovenija smo analizirali poročanje slovenskih podjetij o skrbnem pregledu na področju človekovih pravic.
Nagrada Evropska družbena inovacija 2023 projektu za reševanje energetske revščine, ki ga je koordiniral Focus
Nagrado je projekt EmpowerMed prejel zaradi vzpostavitve t. i. skupnostnih srečanj, kot inovativnega, prožnega in učinkovitega orodja za obravnavo različnih oblik in ravni energetske revščine.
Vsak kilometer šteje: izračunaj stroške avtomobila in izberi bolj trajnostno pot
V prvi ozaveščevalni akciji kot koordinatorji gibanja Evropski podnebni pakt v Sloveniji vabimo, da skupaj premislimo o vsakodnevnih potovalnih navadah, preverimo podnebju bolj prijazne možnosti ter se opogumimo za spremembe.
Poročilo: države EU morajo bistveno okrepiti nacionalne energetske in podnebne načrte
Koalicija nevladnih organizacij je kritično ocenila osnutke nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic EU. Ugotovitve poročila so vabilo državam, naj položijo temelje in zastavijo jasne in ambiciozne načrte ter ukrepe, ki ustrezajo razsežnosti izziva, še v tem desetletju.
Predlog Podnebnega zakona predstavlja pomembne korake podnebne politike Slovenije
Predlog Podnebnega zakona predstavlja pomemben korak k učinkovitejšemu podnebnemu ukrepanju. Slovenijo postavlja na zemljevid držav, ki to vsebino že urejajo z zakoni. Zakon vsebuje nekaj pomembnih in potrebnih konkretnih ukrepov. Obenem pa je tudi priložnost, da se nacionalni podnebni cilji postavijo višje, na raven, ki bo zagotovila doseganje ciljev Pariškega sporazuma, podrobneje opredeljeni cilji pa bi morali postati pravno zavezujoči.
Posekan drevored in slabe povezave z mestnim avtobusom – komu bo koristila obnova cest okrog Potniškega centra Ljubljana?
Načrtovana obnova Vilharjeve, Masarykove, Šmartinske in Železne ceste bo poslabšala udobje pešcev in kakovost bivanja lokalnih prebivalcev. Na boljšem pa ne bodo niti uporabniki javnega prometa, za katere naj bi se potniški center urejal, smo opozorili v okviru Koalicijo za trajnostno prometno politiko.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: zelene politike morajo biti tudi pravične
Namen letošnje izvedbe poletne šole politične ekologije je bil ponuditi prostor za povezovanje različnih perspektiv in disciplin okoli perečih vprašanj, ki vse bolj trkajo na politična vrata. Med 21. do 25. avgustom je na FDV nova znanja iz opusa politične ekologije pridobilo več kot 120 udeležencev in udeleženk iz Slovenije in tujine.
Ali lahko energetsko revščino rešujemo skozi pravico do energije in pravično energetsko tranzicijo?
Udeleženci tokratnega posveta o energetski revščini so predvsem raziskovali, ali sta lahko pravica do energije in pravična energetska tranzicija strukturna odgovora na energetsko revščino. Večkrat je bilo slišati opozorilo, da politike razogličenja pogosto spodbujajo nadaljnje neenakosti. Odsev širših družbenih neenakosti pa je tudi energetska revščina, so se strinjali.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: interdisciplinarno za zeleni prehod brez poglabljanja neenakosti
Mednarodna poletna šola politične ekologije bo v letošnji izvedbi predstavila, zakaj so koncepti, kot sta okoljska pravičnost ali pravični prehod, vse pomembnejši v razpravah o tem, kako se spopasti s podnebno krizo brez poglabljanja družbenih neenakosti.
V prenovljenem NEPN še veliko prostora za boljši odgovor na urgenco, ki jo predstavlja podnebna kriza
Osnutek prenovljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je vlada konec preteklega meseca poslala v Bruselj, pušča veliko prostora za izboljšave. Glede na to, da gre za ključni dokument za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, v okoljski organizaciji Focus pozorno spremljamo njegovo posodabljanje in pričakujemo okrepitev podnebnih ambicij.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: 12 predavanj, 4 okrogle mize in pet dni zelo aktualnih tematik
Na letošnji Mednarodni poletni šoli politične ekologije bo poudarjeno vprašanje, kako organizirati naše družbe in gospodarstvo tako, da se v procesu nujnega zelenega prehoda te neenakosti ne bodo povečevale oziroma kako jih lahko tekom zelenega prehoda presežemo.
Poletna energetska revščina: ključen je dostop do hlajenja doma in v javnem prostoru
S posvetom smo opozorili na spregledano stran energetske revščine. Hlajenje in poletno toplotno udobje v javnih in zasebnih prostorih je treba prepoznati kot pomembna vidika in ju upoštevati pri sprejemanju novih ukrepov in politik.
E-mobilnost: Ljubljana med desetimi mesti z dobro dostopno souporabo električnih avtomobilov, koles in e-skirojev
Novo poročilo koalicije Clean Cities Campaign, katere član je tudi Focus, vsebuje analizo uspešnosti 42 evropskih mest pri štirih kazalnikih e-mobilnosti. Ljubljana je odlična pri souporabi električnih avtomobilov, zaostaja pa pri elektrifikaciji voznega parka LPP.
Projekt za večjo zastopanost žensk v energetskem sektorju
Z uvodnim srečanjem v Ljubljani se je začel projekt "Opolnomočenje premalo zastopanih žensk v energetskem sektorju" za večjo zastopanost žensk v energetskem sektorju, ki ga financira EU.
Prašiči v avtomobilih in na letalih: poraba biodizla iz živalskih maščob narašča
Nova študija T&E kaže, da je vse večja uporaba živalskih maščob za pogon avtomobilov in letal v Evropi vedno manj trajnostna. Pozivamo k večji transparentnosti, da bi potrošniki vedeli, kaj točijo v svoje rezervoarje in kaj poganja njihove lete.
