Že desetletje v Focusu velik del pozornosti namenjamo energetski revščini. Vse bolj se ta problematika prebija v ospredje v vročih poletnih mesecih, še bolj pa se razkrije v zimskem času.
Kaj je energetska revščina?
V Sloveniji je energetsko revnih približno 7 odstotkov gospodinjstev oziroma 109.000 ljudi. Izkušnje s terena pa kažejo, da jih je zagotovo še več. Med najbolj ranljivimi so starejši in ženske, v zelo slabem položaju pa so tudi najemniki.
Uredba o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev energetsko revščino opredeljuje kot »stanje, v katerem je gospodinjstvo, katerega dohodek je nižji od praga tveganja revščine in ne more zadovoljiti svojih osnovnih potreb po energiji zaradi neustreznih bivanjskih razmer ali nezmožnosti izpolnjevanja teh potreb po dostopnih cenah ali nizke energijske učinkovitosti bivalnih prostorov. Med osnovne potrebe po energiji se štejejo zlasti stroški ogrevanja, priprave sanitarne vode, hlajenja, kuhanja in razsvetljave.« Na podlagi meril iz te uredbe med gospodinjstva, ki se soočajo z energetsko revščino, sodijo tudi tista, ki prejemajo socialno pomoč države (npr. denarno socialno pomoč, varstveni dodatek). Ker na teh merilih temelji tudi državni sistem subvencij za energetsko prenovo, Kažipot upošteva to ožjo opredelitev energetske revščine, vezano na gospodinjstva, ki prejemajo denarno socialno pomoč države.
Ena izmed sprememb, ki bi utegnile v prihodnjih letih vplivati na povečanje energetske revščine, je uvedba trgovanja z emisijskimi kuponi na področju stavb in prometa na EU ravni (ETS2), ki je napovedana za leto 2027. Dvig cene ogljika pomeni višjo ceno goriv, kar bodo najbolj občutili tisti, ki že zdaj težko krijejo stroške ogrevanja.
A države članice EU se že pripravljajo. Do konca junija morajo pripraviti socialne načrte za podnebje in določiti, za katere ukrepe bodo namenile sredstva iz Socialnega sklada za podnebje, ki bo skupaj z državnimi sredstvi mobiliziral predvidoma 86,7 milijard evrov v obdobju 2026-2032. V Sloveniji proces vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, osnutek naj bi bil kmalu predstavljen javnosti.
Energetsko revni najemniki in vključevanje energetsko ranljivih v energetske skupnosti
V Sloveniji že imamo kar nekaj delujočih finančnih mehanizmov za pomoč energetsko revnim, ki jih je vredno ohranjati, smo pa pri svojem delu identificirali dve področji, kjer še manjkajo ustrezno razviti ukrepi za pomoč in učinkovito zmanjševanje energetske revščine.
- Kako naslavljati energetsko revščino v najemniških situacijah?
- Kako enakopravno vključevati ljudi, ki jih pesti energetska revščina, v energetske skupnosti?
To sta denimo dve vprašanji, na kateri bo potrebno najti odgovore in s katerima se bomo v Focusu intenzivneje ukvarjali tekom letošnjega leta. Izpostavljamo pa ju tudi v luči priprave socialnega načrta za podnebje. Slednji bo predvidoma med ukrepi za stavbni sektor poleg nepovratnih sredstev za izvedbo investicij v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije vključeval podporo energetski prenovi javnih najemnih stanovanj oziroma stavb ter podporo energetsko revnim pri vključevanju v energetske skupnosti. Skupno bo za vse ukrepe (tudi na področju prometa itd.) na voljo 477 milijonov evrov.
Za skupen premislek o teh vprašanjih, ovirah in rešitvah smo 27. januarja 2025 na posvetu Nadgradnja ukrepov za zmanjšanje energetske revščine zbrali predstavnike ministrstev, Eko sklada, Instituta Jožefa Stefana, stanovanjskega podjetja, občin, okoljskih organizacij in organizacij s področja sociale ter raziskovalce.
Program dogodka, ki je potekal v Ljubljani, je dostopen tukaj.
Katja Huš iz Focusa je predstavila pomen energetske obnove domov za energetsko revna gospodinjstva in ovire, ki smo jih identificirali na terenu v projektu Renoverty (ppt predstavitev).
Boštjan Remic iz Focusa je predstavil razvoj in stanje na področju energetskih skupnosti v Sloveniji, predvsem z vidika pogojev za skupnostno samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki so se kljub visokemu potencialu z ukinitvijo net-meteringa bistveno poslabšali (trenutno se s to temo najbolj ukvarjamo v okviru projekta Life COMET).
