Podjetja s sedežem v EU za kršitve človekovih pravic ali uničevanje okolja ter izpuste toplogrednih plinov vzdolž svoje vrednostne verige pogosto ne odgovarjajo. Razlogi so različni; včasih niti ne poznajo svojih dobaviteljev, pogosto je sledljivost po celotni vrednostni verigi slaba, navsezadnje pa jih k temu tudi nič ne zavezuje. Zločini proti lokalnemu prebivalstvu, uničenje pitne vode ali nehumane razmere delavcev na drugem koncu sveta pogosto žal ostanejo nekaznovane, žrtve pa bijejo trnovo pot, da dosežejo pravico – eden takih primerov je večdesetletni proces proti podjetju Shell, ki je krivec za uničenje delte Nigra. Nova Direktiva EU o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti ima moč to spremeniti in popraviti. Evropski parlament in državljani zahtevajo ostre kazni za kršitve in močno zakonodajo za odgovornost podjetij za njihovo poslovanje vzdolž celotnih vrednostnih verig, v postopku sprejemanja EU direktive pa se zaradi različnih lobijev zatika pri ambicioznosti besedila.
Foto: Polona Avanzo
Kaj se dogaja s predlogom nove direktive?
Evropska komisija je februarja 2022 podala predlog direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti – CSDDD. Osnutek direktive je osnovan na smernicah Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (UNGP) in zadnjih posodobitvah Smernic OECD za večnacionalna podjetja. V skladu z zakonodajnim procesom EU sta po predlogu Evropske komisije svoje stališče na predlagan tekst podala tudi Evropski svet in Evropski parlament, od poletja in do konca leta 2023 pa se odvijajo pogajanja med vsemi tremi inštitucijami na koncu katerih bomo imeli končno besedilo zakonodaje, na podlagi vseh treh stališč. Ravno zato je zdaj pred nami prelomna točka, na kateri imamo priložnost od naših odločevalcev_k zahtevati, da na pogajanjih zastopajo ambiciozno stališče Republike Slovenije.
Kaj pa, če…?
Kaj pa, če bi zakonodaja lahko ščitila ljudi in planet pred pohlepom korporacij?
Poglejmo si nekaj konkretnih primerov kršitev človekovih pravic in okoljske škode podjetij, ki delujejo v EU in kako bi zakonodaja EU o dolžni skrbnosti v podjetjih lahko pomagala zaščititi ljudi in planet v poročilu Kaj pa če…, bi zakonodaja lahko ščitila ljudi in planet pred pohlepom korporacij?
Se obeta nov zakon tudi v Sloveniji?
Ja, trenutno je v pripravi EU zakon, ki bo po sprejetju moral biti prenesen v slovensko zakonodajo. Tudi v Sloveniji je takšna zakonodaja potrebna, saj tudi slovenska podjetja sodelujejo s poslovnimi partnerji po celem svetu, kjer so človekove pravice ali okolje lahko veliko manj zaščitene, hkrati se pa kršitve dogajajo tudi v Sloveniji. Znani so primeri delavcev migrantov, ki v Slovenijo pridejo preko agencij, ki jih vežejo v dolg več tisoč evrov. To vodi v ‘de facto’ prisilno delo, ki pa pod slovensko zakonodajo ni priznano kot tako.
Kaj lahko naredim sam_a?
Kar 83 % prebivalcev Slovenije podpira zakonsko odgovornost podjetij za podnebno krizo, a naši glasovi morajo priti do ušes političnih odločevalcev, ki imajo možnost vpliva na sprejem dovolj ambiciozne zakonodaje, ki bo ščitila ljudi in okolje, ne pa dobičkov. In pravi čas je zdaj! Pridruži se akciji!
- Pozovi odgovornega ministra za sprejem zakona TUKAJ.
- Pridruži se kampanji Justice is Everybody’s Business: TUKAJ.
- Prijavi na e-novičnik Focusa, kjer boš obveščen o aktualnih informacijah tudi s tega področja: na dnu naše spletne strani TUKAJ.
Foto: Polona Avanzo
Več o zahtevah civilne družbe in sindikatov: https://focus.si/100-organizacij-civilne-druzbe-in-sindikatov-zahteva-eu-mora-dati-prednost-clovekovim-pravicam-pred-dobickom/
Aktivnost je podprta s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021
