Odgovornost podjetij za podnebni zlom
Focus vas 25. septembra vabi k udeležbi na dogodku "Pravica na obisku", kjer boste lahko z nami izrazili podporo zaščiti pravic ljudi in okolja pred pohlepom in dobički na račun šibkejših. Obiskala nas bo tudi potujoča "Gospa pravica", ki pa je žal na kolenih. Pomagajmo ji pokončno vstati.
Evropski podnebni pakt: Focus kot državni koordinator, ti kot ambasador_ka?
Focus se je pridružil pobudi Evropske komisije za spodbudo državljanov k podnebnim ukrepom. Za začetek vas kot državni koordinator Evropskega podnebnega pakta vabimo, da se nam pridružite kot ambsador_ka. Rok za prijavo je 15. oktober.
Planet vremenskih ekstremov?
Ob koncu meseca avgusta, ki so ga v Sloveniji zaznamovale uničujoče poplave, je novinarka Anja Nab Huš za oddajo Tednik pripravila prispevek o ekstremnih vremenskih dogodkih in z njimi poveznimi podnebnimi spremembami, predvsem pa jo je zanimalo vprašanje, kakšna bo v luči tega prihodnost današnjih otrok in prihajajočih generacij. Iz dolgega pogovora z našim Tajem Zavodnikom je novinarka izpostavila njegov poudarek, da potrebujemo podnebni zakon, predvsem zato, da nas na zakonodajni ravni prisili k ukrepanju. Čeprav so obeti slabi, pa je izpostavil, da je še vedno "luč na koncu tunela". Da lahko s konkretizacijo, izvajanjem in zaostrovanjem ambicij glede blaženja [več ...]
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: zelene politike morajo biti tudi pravične
Namen letošnje izvedbe poletne šole politične ekologije je bil ponuditi prostor za povezovanje različnih perspektiv in disciplin okoli perečih vprašanj, ki vse bolj trkajo na politična vrata. Med 21. do 25. avgustom je na FDV nova znanja iz opusa politične ekologije pridobilo več kot 120 udeležencev in udeleženk iz Slovenije in tujine.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: interdisciplinarno za zeleni prehod brez poglabljanja neenakosti
Mednarodna poletna šola politične ekologije bo v letošnji izvedbi predstavila, zakaj so koncepti, kot sta okoljska pravičnost ali pravični prehod, vse pomembnejši v razpravah o tem, kako se spopasti s podnebno krizo brez poglabljanja družbenih neenakosti.
Živimo onkraj naravnih zmožnosti (Radio SI)
Global Footprint Network vsako leto izračuna datum, do katerega na globalni ravni porabimo vse naravne vire, ki so na voljo za tisto leto. Slovenci smo že aprila iztrošili vse vire, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, dan globalnega ekološkega dolga pa je letos 2. avgust. Boštjan Remic je izpostavil v oddaji Izluščeno na Radiu SI, da dan okoljskega dolga ne kaže samo na to, da na celotnem planetu živimo onkraj naravnih zmožnosti, ampak tudi na neenakosti v svetu. »Dan okoljskega dolga je zelo dobra ilustracija, kako neenak je ta svet in kakšne velike razlike vladajo na svetovni ravni [več ...]
Vročinski val: Časa za ukrepanje zmanjkuje (Radio Prvi)
V času tretjega vročinskega vala v Sloveniji, ko pa so ponekod po svetu termometri pokazali tudi čez 50 °C, je dr. Lidija Živčič za prvi radijski program Radia Slovenija komentirala, kako bodo podnebne spremembe vplivale na Evropo in na Slovenijo. Lani je zaradi vročinskih valov po podatkih agencije Evropske unije za spremljanje podnebja Copernicus v Evropi umrlo 60 000 ljudi. Lidija Živčič poudarja, da se moramo ljudje vročini prilagoditi s spremembo življenjskih stilov in vsakodnevnih navad ter aktivnosti, npr. v času vročinskega vala nekoliko zmanjšati svoje dejavnosti, prilagoditi prehrano, način oblačenja, spalne navade in tako naprej. Ključni in nujni pa [več ...]
V drugemu predlogu Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta je še prostor za izboljšave (Naš stik)
Naš odziv na prenovo Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je povzela Slovenska tiskovna agencija (STA), objavili pa so ga tudi v reviji slovenskega elektro-gospodarstva Naš stik, na valovih Radia Prvi in na različnih spletnih potralih. Luka Mofardin je izpostavil: "Načrt ostaja še naprej podnebno nepravičen in prelaga breme razoglijčenja na prihodnje generacije, države globalnega juga ter predvsem na gospodinjstva in ljudi. Medtem pa se znova in znova popušča industriji in kapitalu, kjer sta poraba energije in emisije višje." Taj Zavodnik pojasnjuje: "Zagotoviti moramo, da bomo znatno višji delež OVE dosegli ob sočasnem izboljšanju biotske pestrosti. To ni nemogoče. A [več ...]
V prenovljenem NEPN še veliko prostora za boljši odgovor na urgenco, ki jo predstavlja podnebna kriza
Osnutek prenovljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je vlada konec preteklega meseca poslala v Bruselj, pušča veliko prostora za izboljšave. Glede na to, da gre za ključni dokument za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, v okoljski organizaciji Focus pozorno spremljamo njegovo posodabljanje in pričakujemo okrepitev podnebnih ambicij.
Prenova NEPN: še veliko prostora za boljši odgovor na urgenco, ki jo predstavlja podnebna kriza
Osnutek prenovljenega NEPN, ki ga je vlada konec junija poslala v Bruselj, pušča še veliko prostora za izboljšave. Glede na to, da gre za ključni dokument za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, pričakujemo okrepitev podnebnih ambicij.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: 12 predavanj, 4 okrogle mize in pet dni zelo aktualnih tematik
Na letošnji Mednarodni poletni šoli politične ekologije bo poudarjeno vprašanje, kako organizirati naše družbe in gospodarstvo tako, da se v procesu nujnega zelenega prehoda te neenakosti ne bodo povečevale oziroma kako jih lahko tekom zelenega prehoda presežemo.
(Vabilo) Javni posvet o predlogu Zakona o podnebnih spremembah: Kakšen podnebni zakon potrebujemo?
V okviru priprave Zakona o podnebnih spremembah, ki ga pripravlja MOPE, bo zadnji vsebinski posvet z osrednjim delavniškim delom potekal v Mariboru. Vabljeni področni strokovnjaki, deležniki in vsi zainteresirani!
(Vabilo) Javni posvet o predlogu Zakona o podnebnih spremembah: Kakšen podnebni zakon potrebujemo?
Po ljubljanskem v okviru priprave Zakona o podnebnih spremembah sledita še vsebinska posveta v Kopru in Mariboru, možna pa bo udeležba tudi prek Zooma. Vabljeni področni strokovnjaki, deležniki in vsi zainteresirani!
(Vabilo) Javni posvet o predlogu Zakona o podnebnih spremembah: Kakšen podnebni zakon potrebujemo?
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v okviru priprave Zakona o podnebnih spremembah pripravlja vsebinski posvet ter vabi vse področne strokovnjake, deležnike ter zainteresirano javnost.
Biogoriva – del rešitve ali del problema? (Radio Slovenija 1)
Naša Marjeta Benčina je v radijskem prispevku Bojana Leskovca na 1. programu Radia Slovenija pojasnila, zakaj so biogoriva v prometu del problema in ne rešitve, podrobneje pa tudi o uporabi živalskih maščob v biogorivih. "Evropa že 15 let prioritizira in spodbuja rabo biogoriv. Na začetku so bila to predvsem biogoriva 1. generacije, torej iz poljščin, iz rastlin za krmo in za hrano. Potem so kmalu ugotovili je ta hrana bolj pomembna za ljudi. Sicer se jih še vedno v veliki meri uporablja, ta biogoriva, ampak so, je nekako Evropska unija zamejila. Potem so začeli usmerjati v napredna biogoriva. To so [več ...]
Veste, kakšno kavo pijete?
Kavo pijemo po celem svetu in vsak dan, čeprav je ne potrebujemo za življenje. Pa vendar običajno o njej ne vemo kaj dosti več kot to, kje smo jo kupili ali kakšen napitek smo naročili.
Obnova narave je nujna naložba za prihodnost
Obnova narave je ključnega pomena za večjo odpornost Evrope na posledice podnebnih sprememb in za ohranitev ključnih koristi, ki jih zagotavlja narava. Vendar je sprejem uredbe EU pod vprašajem.
Kakšen NEPN potrebujemo?
Nevladne organizacije iz konzorcija TogetherFor1.5 izpostavljamo dobre in slabe ukrepe iz NEPN-ov na ključnih področjih za boj s podnebno krizo. V Focusu smo izbrali šest primerov na področju OVE, trajnostne mobilnosti in energetske revščine.
Prenova NEPN: v ključnem dokumentu za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni še vedno premalo ambicioznosti
Trenutno predstavljeni scenariji za osnutek posodobljenega NEPN ne upoštevajo resnosti okoljske krize v zadostni meri in so premalo ambiciozni na več ključnih področjih.
Evropski parlament na dobri poti za izboljšanje predloga Direktive EU o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti
Odločevalci so v odboru za pravne zadeve (JURI) evropskega parlamenta so 25. aprila glasovali o Direktivi o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti podjetij (CSDDD).
O okoljskem dolgu in neenakostih
Slovenija je 18. aprila dosegla dan okoljskega ali ekološkega dolga, kar pomeni, da smo do tega dne porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Če bi vsi na svetu živeli kot prebivalci Slovenije, bi po izračunih organizacije Global Footprint Network potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje. Naš strokovni sodelavec Boštjan Remic se je pogovarjal z novinarko Špelo Novak s 1. programa Radia Slovenija in izpostavil, da te številke jasno kažejo, da trenutni sistem proizvodnje in potrošnje ni vzdržen. »Ta datum pomeni, da tudi v Sloveniji živimo precej preko okoljskih zmožnosti planeta in je [več ...]
Slovenski dan okoljskega dolga kot opomnik, da živimo preko meja planeta
Slovenija je dan okoljskega dolga dosegla 18. aprila. Do tega dne smo porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Če bi vsi na svetu živeli tako, bi potrebovali več kot tri Zemlje.
Revidirana Direktiva o energiji iz obnovljivih virov ne naslavlja realnosti podnebne krize
EU je izpustila še eno priložnost za zaščito gozdov - posodobljena direktiva RED ne bo zmanjšala odvisnosti od sežiganja lesa, prav tako ne bo spodbudila potrebnega opuščanja biogoriv iz soje in palmovega olja, ki so tesno povezana s krčenjem gozdov.
Sodelujte pri iskanju dobrih praks blaženja podnebnih sprememb
Ali v vaši organizaciji že izvajate aktivnosti, ki izvajajo dobre prakse na področju blaženja podnebnih sprememb? Poznate takšno organizacijo v svojem okolju? Menite, da dobra praksa ustvarja tudi druge gospodarske, okoljske in socialne koristi ter je zanimiva tudi za druge?
Vseevropski energetski scenarij usklajen s Pariškim sporazumom
Predstavljamo nov posodobljen vseevropski energetski scenarij za razogljičenje EU in držav članic, ki je usklajen s ciljem Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C. Scenarij podrobno opisuje bistvene spremembe, ki jih potrebujemo za boljšo, bolj zdravo, varnejšo in pravičnejšo prihodnost.
