Okrogla miza: vloga žensk v spreminjajočem se energetskem sistemu
Imamo sektor, v katerem so ženske na eni strani premalo zastopane, na drugi strani pa pogosto nosijo večje breme posledic trenutnega energetskega sistema. Vabljeni na mednarodno okroglo mizo 3. julija ob 17.30 v veliki dvorani FDV, na kateri bo v središču vprašanje vloge žensk v pravičnem prehodu in spreminjajočem se energetskem sistemu.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2024: o pravičnem zelenem prehodu skozi kritične oči družboslovne znanosti
Tudi v četrti izvedbi bo Mednarodna poletna šola politične ekologije 2024 na FDV ponudila nova znanja za razumevanje družbenih in političnih razsežnosti podnebne krize in zelenega prehoda. V petih dneh bomo gostili 14 uglednih raziskovalk in raziskovalcev ter praktikov, pričakujemo pa več kot 150 udeležencev in udeleženk.
Stanje v naravi (oddaja Biotopi na RTV Slovenija)
Tretji del izobraževalno-dokumentarne oddaje RTV Slovenija o stanju v naravi Biotopi se osredotoča na vpliv podnebnih sprememb in upad biotske raznovrstnosti. Naša Živa Kavka Gobbo je v zadnjih minutah oddaje govorila o vplivu prehranskega sistema na okolje in podnebnih sprememb na pridelavo hrane. "Podnebne spremmeb močno vplivajo na način, kako bomo v prihodnosti pridelovali hrano, hrati pa način, kako danes pridelujemo hrano močno vpliva na podnebne spremembe." Bolivija ima tretjo najvišjo stopnjo krčenja primarnih tropskih gozdov na svetu, glavna vzroka sta industrijsko kmetijstvo, govedoreja in proizvodnja soje, ki se prideluje predvsem za krmo za živino. Tudi nezakonita sečnja lesa in [več ...]
Banke globoko vpletene v podnebno krizo
Opustitev fosilnih goriv je ključna rešitev za podnebno krizo. Kljub temu subvencioniranju in kreditiranju fosilnih goriv ni videti konca. Letošnje poročilo Banking on climate chaos razkriva, da je samo v lanskem letu 60 največjih bank podprlo projekte fosilnih goriv z več kot 700 milijardami dolarjev.
Sončna šola Hrastnik med nagrajenci fundacije SozialMarie
Fundacija SozialMarie od leta 2005 nagrajuje družbene inovacije in letos je med nagrajenimi projekti tudi Sončna šola Hrastnik, prva zadružna samooskrbna skupnostna sončna elektrarna v Sloveniji in z njo povezana energetska skupnost. Nagrado smo prevzeli na Dunaju z županom Občine Hrastnik.
Za naravne gozdove – pustimo delček gozda pri miru
Partnerji projekta Povezani za gozdove smo zagnali kampanjo za dvig zavedanja o nujnosti vzpostavitve novih gozdnih rezervatov. Takšna območja so ključna za obstoj številnih živalskih vrst, biotsko pestrost in odpornost gozdov na podnebne spremembe. Poglejte simpatične videe, v katerih igrajo glavno vlogo t.i. gozdni specialisti.
Pismo za podporo javnim naložbam in progresivni obdavčitvi za hiter in pravičen zeleni prehod
Voditelje držav članic EU pozivamo k zavrnitvi škodljive fiskalne konsolidacije, saj ocenjujemo, da bo predviden dogovor o fiskalnih pravilih oviral EU pri doseganju dogovorjenih podnebnih in okoljskih ciljev.
Čiste rešitve za vse: Načrt za razogljičenje avtomobilov
Načrt »Road-to-Zero«, ki so ga pripravili v organizaciji T&E, bi omogočil uresničitev podnebnih ciljev EU, hkrati pa bi zagotovil čiste in cenovno dostopne rešitve, s pomočjo katerih bi lahko vsi vozniki prenehali uporabljati okolju škodljiva vozila na fosilna goriva.
Koristi energetskih skupnosti (Dnevnik)
Zanimanje za energetske skupnosti narašča in občine bodo morale začeti razmišljati o vzpostavitvi skupnostnih energetskih projektov in o tem, kako vanje vključiti lokalno prebivalstvo. Sploh če bo sprejet predlog novega energetskega zakona, bo načrtovanje skupnostnih elektrarn, obvezno za vse občine z več kot 10.000 prebivalci. V Focusu to spodbudo seveda pozdravljamo, saj imajo skupnostni energetski projekti lahko mnogotere koristi za lokalno skupnost, kar smo izpostavili tudi v časniku Dnevnik. Zlasti so energetske skupnosti zanimive za tiste, ki nimajo primerne strehe za postavitev lastne sončne elektrarne, za tiste, ki živijo v večstanovanjskih stavbah, in za tiste, ki si lastne naprave [več ...]
Kako do ravnovesja med potrebami družbe in omejitvami Zemlje?
"Če so planetarne meje presežene, ni zagotovila za stabilnost sistemov in s tem varnosti za prihodnje generacije," je opozorila prof. Lučka Kajfež-Bogataj na (hibridni) konferenci Življenje znotraj planetarnih meja, ki smo jo organizirali v okviru pobude Evropski podnebni pakt.
Lokalna oskrba z ekološko hrano – eden ključnih členov za transformacijo prehranskega sistema
V najnovejšo zbirko slovenskih dobrih praks blaženja podnebnih sprememb smo z Umanotero vključili socialno podjetje Eko Prlekija. Dobre prakse lokalne oskrbe z ekološko hrano s svojim zgledom pomembno spodbujajo prehod v bolj trajnostni prehranski sistem.
Odprto pismo Slovenski nogometni reprezentanci
Ali bo slovenska nogometna reprezentanca na Euro 2024 zmagovalka v okoljsko odgovornem potovanju na dogodek? Številne okoljevarstvene organizacije iz Evrope smo z odprtim pismom danes pozvale domače nogometne reprezentance k zavezi, da na evropsko nogometno prvenstvo Euro 2024 potujejo trajnostno.
Podnebni in energetski načrti morajo biti kos izjemno težki nalogi
Do konca junija imajo države članice Evropske unije čas za delo na posodobitvi NEPN-ov. Gre za izjemno pomembne dokumente za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, brez okrepitve ciljev držav članic pa tudi EU ne bo izpolnila ambicij na področju podnebja in energije.
Sledilnik, ki izpostavlja vrzeli v ambicijah in pri izvajanju NEPN-ov
Posodobitev sledilnika NEPN kaže, da kljub manjšim izboljšavam podnebne in energetske usmeritve držav članic EU do leta 2030 v novih osnutkih NEPN-ov niso v skladu s ciljem omejitve dviga globalne temperature na 1,5 °C.
Mednarodna konferenca s fokusom na NEPN-ih srednje in vzhodne Evrope
Focus s partnerji v projektu TogetherFor1.5 organizira mednarodno konferenco, na kateri bomo obravnavali ključne teme, povezane s podnebnim in energetskim načrtovanjem v srednje in vzhodnoevropski regiji (CEE).
Sončna šola Hrastnik – oranje ledine za spodbudo energetskih skupnosti in skupnostne samooskrbe po vsej Sloveniji
Skupnostna samooskrbna sončna elektrarna Sončna šola Hrastnik bo napajala energetsko skupnost, ki jo je ob podpori Focusa na vključujoč način vzpostavila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik. Gre za prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji.
Življenje znotraj planetarnih meja – konferenca z delavnico in okroglo mizo
Znan je program konference Življenje znotraj planetarnih meja: kako do ravnovesja med potrebami družbe in omejitvami Zemlje?, ki bo potekala 14. februarja med 9.30 in 16.00 v Hiši EU v Ljubljani. Vabljeni k prijavi!
Novo poročilo: koristi ambicioznih podnebnih ukrepov odtehtajo stroške
Podnebno ukrepanje v skladu s Pariškim sporazumom in ciljem 1,5°C ni le nujno, ampak tudi koristno za družbo in gospodarstvo. S sledenjem scenariju 1.5°C bi lahko Evropska unija do leta 2030 pridobila neposredne koristi v višini vsaj bilijona evrov in Slovenija skoraj štiri milijarde evrov.
Sončna šola Hrastnik – prva zadružna skupnostna elektrarna
Z Občino Hrastnik in Energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik vabimo na odprtje Sončne šole Hrastnik, ki bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne stavbe in dva objekta lokalnega gospodarstva.
Prepočasna pot do konca fosilnih goriv (Val202)
Glede na to, da zdaj prvič COP priznava fosilna goriva kot glavni vzrok podnebne krize, gre za pomemben signal o koncu dobe fosilnih goriv. Vendar pa sporazum, sprejet na COP28 v Dubaju, vseeno pušča več vprašanj kot odgovorov o tem, kako zagotoviti pravičen prehod, ki bo temeljil na usmeritvah znanosti in ki bo financiran na pravičen način. Izid COP28 je odprl pot svetu brez fosilnih goriv, vendar je ta pot polna lukenj in nevarnosti, da bo vodila v slepo ulico. Manjka dogovor o tem, kako se bo energetski prehod financiral in kako bodo največji onesnaževalci prevzeli odgovornost. Najbolj ranljivim in [več ...]
“Bolj kot bo vroče, bolj bomo potrebovali gozd in on nas” (portal N1 o našem posvetu)
Polna dvorana na posvetu o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb, ki smo ga organizirali skupaj z DOPPS in CIPRO Slovenija, je znak, da nam v Sloveniji ni vseeno, kaj se dogaja z gozdom in da se s problematiko v Sloveniji ukvarjajo različni deležniki. Prav pomembnost medsektorskega sodelovanja je bil večkrat slišan poudarek na strokovnem posvetu. “Podnebne spremembe predstavljajo velik izziv tudi za gozdove. Z vso večjo potrebo po lesnih proizvodih pa gozd ogroža tudi človek. V Sloveniji sicer imamo dolgo zgodovino sonaravnega upravljanja z gozdom in tako v stroki kot v javnosti je opaziti skrb za gozd, a [več ...]
Energetska infrastruktura za prehod na OVE se mora razvijati skladno s potrebami ljudi in narave
Izpostavljamo pet ključnih priporočil za razvoj evropskega omrežja in energetske infrastrukture, ki bi omogočil več kot nujen prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije in doseg podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2040.
Slovenija ostaja med manj uspešnimi na lestvici CCPI
Po lanskem napredovanju na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami, ki ga meri Climate Change Performance Index (CCPI), Slovenija ostaja na 41. mestu. Sploh slabo je uvrščena v primerjavi z drugimi državami članicami EU.
Prihodnost slovenskega gozda – bo gozd zdravnik ali bolnik?
Polna dvorana na posvetu o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb je znak, da nam ni vseeno, kaj se dogaja z gozdom in da se s problematiko v Sloveniji ukvarjajo različni deležniki. Strokovni posvet smo zaradi pomembnosti medsektorskega sodelovanja organizirali z DOPPS in Cipro.
Pred COP28: odstotek najbogatejših je kriv za večino izpustov (Večer)
Oxfam je v sodelovanju s strokovnjaki in novinarji časnika The Guardian izvedel najobsežnejšo študijo globalne podnebne neenakosti do zdaj. Slednja je pokazala, da je elitna skupina, ki jo sestavlja 77 milijonov ljudi, vključno z milijarderji, milijonarji in tistimi s plačami več kot 130.000 evrov na leto, proizvedla 16 odstotkov vseh emisij CO2 v letu 2019. Na drugi strani pa bi po izračunih iz študije trajalo približno 1500 let, da bi nekdo v najnižjih 99 odstotkih proizvedel toliko ogljika, kot ga proizvedejo najbogatejši milijarderji v enem letu. Raziskavo Veliki ogljični razkorak, ki se je posvetila vzrokom in posledicam ogljične neenakosti in [več ...]
