Prenova NEPN: v ključnem dokumentu za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni še vedno premalo ambicioznosti
Trenutno predstavljeni scenariji za osnutek posodobljenega NEPN ne upoštevajo resnosti okoljske krize v zadostni meri in so premalo ambiciozni na več ključnih področjih.
Evropski parlament na dobri poti za izboljšanje predloga Direktive EU o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti
Odločevalci so v odboru za pravne zadeve (JURI) evropskega parlamenta so 25. aprila glasovali o Direktivi o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti podjetij (CSDDD).
O okoljskem dolgu in neenakostih
Slovenija je 18. aprila dosegla dan okoljskega ali ekološkega dolga, kar pomeni, da smo do tega dne porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Če bi vsi na svetu živeli kot prebivalci Slovenije, bi po izračunih organizacije Global Footprint Network potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje. Naš strokovni sodelavec Boštjan Remic se je pogovarjal z novinarko Špelo Novak s 1. programa Radia Slovenija in izpostavil, da te številke jasno kažejo, da trenutni sistem proizvodnje in potrošnje ni vzdržen. »Ta datum pomeni, da tudi v Sloveniji živimo precej preko okoljskih zmožnosti planeta in je [več ...]
Slovenski dan okoljskega dolga kot opomnik, da živimo preko meja planeta
Slovenija je dan okoljskega dolga dosegla 18. aprila. Do tega dne smo porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Če bi vsi na svetu živeli tako, bi potrebovali več kot tri Zemlje.
Revidirana Direktiva o energiji iz obnovljivih virov ne naslavlja realnosti podnebne krize
EU je izpustila še eno priložnost za zaščito gozdov - posodobljena direktiva RED ne bo zmanjšala odvisnosti od sežiganja lesa, prav tako ne bo spodbudila potrebnega opuščanja biogoriv iz soje in palmovega olja, ki so tesno povezana s krčenjem gozdov.
Sodelujte pri iskanju dobrih praks blaženja podnebnih sprememb
Ali v vaši organizaciji že izvajate aktivnosti, ki izvajajo dobre prakse na področju blaženja podnebnih sprememb? Poznate takšno organizacijo v svojem okolju? Menite, da dobra praksa ustvarja tudi druge gospodarske, okoljske in socialne koristi ter je zanimiva tudi za druge?
Vseevropski energetski scenarij usklajen s Pariškim sporazumom
Predstavljamo nov posodobljen vseevropski energetski scenarij za razogljičenje EU in držav članic, ki je usklajen s ciljem Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C. Scenarij podrobno opisuje bistvene spremembe, ki jih potrebujemo za boljšo, bolj zdravo, varnejšo in pravičnejšo prihodnost.
Novo IPCC poročilo: zadnje opozorilo – ukrepajte zdaj, sicer bo prepozno
Novo IPCC poročilo - celovit pregled aktualnih znanstvenih dognanj o podnebni krizi je na stotine znanstvenikov pripravljalo osem let in obsega na tisoče strani, strniti pa ga je mogoče v eno sporočilo: ukrepajte zdaj, sicer bo prepozno!
Podnebni štrajk 2023: Jutri je prepozno
Blog naše pripravnice Suzie Vanoosten, v katerem razmišlja o nujnosti stopnjevanja protestnih aktivnosti po vsem svetu in o tem zakaj je tako pomembno, da se tudi sami udeležimo protestov ter aktivno soustvarjamo podnebno gibanje. V angleškem jeziku.
Pariško civilno sodišče se izmika tožbi proti naftnemu podjetju Total Energies
Sojenje, ki je padlo zaradi postopkovnih in ne vsebinskih vprašanj, je še en dokaz, da resnično potrebujemo močno evropsko direktivo o skrbnem pregledu.
Zemljevid okoljske škode vojne v Ukrajini
Okoljski nevladni organizaciji Greenpeace CEE in Ecoaction iz Ukrajine sta oblikovali zemljevid največjih okoljskih škod vojne v Ukrajini v zadnjem letu.
Prva podnebna tožba proti banki zaradi njene podpore industriji fosilnih goriv
Francoske okoljske organizacije so danes vložile tožbo proti banki BNP Paribas zaradi njene podpore industriji fosilnih goriv in prispevka k podnebnim spremembam.
Novi testi pokazali, da priključni hibridi pri uporabi v mestih in za prevoz na delo onesnažujejo bolj, kot trdijo proizvajalci
Zakonodajalci bi morali priključne hibride obravnavati glede na njihove dejanske emisije. Priključnih hibridov ne bi smeli obravnavati kot brezemisijska vozila. Davki na priključne hibridne avtomobile bi morali temeljiti na dejanskem zmanjšanju emisij CO2.
Energetske zadruge – Tomislav Tkalec v Studiu ob 17h
Razmere na energetskem trgu še povečujejo zahteve po energetski neodvisnosti. Na mikroravni so se začele pojavljati energetske zadruge, ki jih običajno poganjajo obnovljivi viri energije. V Studiu ob 17h se je Metka Pirc pogovarjala o energetskih zadrugah - v kolikšni meri bi s tem lahko omogočili samooskrbo, kdo in kako lahko ustanovi energetsko zadrugo in kako je posameznikom ter manjšim skupnostim tlakovana pot do energetske samozadostnosti? Gostje: Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo; Boris Kupec, predsednik uprave Elektro Celje, podjetja za distribucijo električne energije; Gorazd Ažman, pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v družbi Eles; Tomislav Tkalec, Focus, [več ...]
Poziv za ambicioznejšo prenovo direktiv o energetski učinkovitosti (EED) in o energiji iz obnovljivih virov (RED)
Pismo ministru za infrastrukturo mag. Bojanu Kumru, državni sekretarki mag. Tini Seršen in Urški Dolinšek, svetovalki za energijo in atomska vprašanja.
Z javnimi uslužbenci za boljše vključevanje javnosti v prizadevanju za blaženje podnebnih sprememb
Poročilo z delavnice "Vključevanje javnosti za učinkovitejše blaženje podnebnih sprememb", vključno z gradivom za nadaljnje izobraževanje. Delavnico smo v Focusu izvedli v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.
COP27: Napredek pri reševanju posledic podnebnih sprememb, stagnacija pri opuščanju fosilnih goriv
Odziv Focusa na podnebni vrh COP27 v Šarm el Šejku.
O razvoju Ljubljane v štirih mandatih župana Jankovića
Časopis Dnevnik se je lotil vprašanja, kako se je v štirih mandatih župana Zorana Jankovića razvijala Ljubljana. V sobotnem Objektivu so svoje uvide predstavili trije sodelavci Focusa, na treh različnih področjih: energetiki, prometu in podnebnih spremembah. Celoten prispevek, ki prikaže, v kakšno smer je šla Ljubljana v zadnjih približno 15 letih, si lahko preberete tukaj. Ljubljana je prekomerno prometno obremenjena, kar med drugim prinaša tudi onesnaženost zraka. V Focusu so na več lokacijah po mestu izmerili višje vrednosti dušikovega dioksida od zakonsko dopustnih (40 mikrogramov na kubični meter) in višje od meje, kjer te postanejo zdravju škodljive (10 mikrogramov na [več ...]
Slovenija na lestvici CCPI pridobila nekaj mest, a je še vedno daleč od najboljših
Objavljeno je 18. poročilo CCPI (Climate change performance index), na katerem je Slovenija pridobila nekaj mest, a je še vedno daleč od najboljših. Nobena od držav ni na poti do cilja povečanja globalne temperature za največ 1,5 °C.
O zelenem prehodu Slovenija za portal Zelena Slovenija
Sodelavki in sodelavca Focusa so za portal Zelena Slovenija odgovarjali na vprašanja o zavzemanju za odrast, o energetski učinkovitosti in o zaostajanju pri uvajanju obnovljivih virov energije, zelo pa so izpostavili prometni sektor, ki prednjači pri izpustih toplogrednih plinov. Skupinski intervju v celoti lahko preberete na portalu Zelena Slovenija TUKAJ. Podnebna politika Glede upravljanja podnebne politike v Sloveniji so kritično izpostavili predvsem manjko na področjih: dobre organizacijske in kadrovske strukture, celovite organizacijske strukture podnebnega upravljanja, vzpostavitve znanstvenega posvetovalnega telesa, celovitega spremljanja izvajanja podnebnih ukrepov in sprejema Podnebnega zakona. " Velik problem v Sloveniji predstavlja pomanjkanje dobre organizacijske in kadrovske strukture, [več ...]
Direktiva o energiji iz obnovljivih virov (RED lll) in biogoriva
Po glasovanju v odborih Evropskega parlamenta se nam obeta postopna opustitev najslabših biogoriv in podpora bolj trajnostnim alternativam. Še vedno pa je premalo ukrepov za prenehanje proizvodnje goriv in prehrambnih rastlin.
Krepitev podnebnih ciljev v prihodnjem pregledu nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov – pet končnih priporočil konzorcija Unify
Prejšnji teden je konzorcij Unify objavil poročilo o Nacionalnih podnebnih načrtih kot orodjih za doseganje podnebne in energetske varnosti v EU. Poročilo je nastalo na podlagi analiz desetih NEPN-ov in vsebuje pet ključnih priporočil za odločevalce.
Pri oblikovanju podnebno-energetskih ukrepov je treba pozornost nameniti tudi morebitnim nezaželenim družbenim učinkom
Neprimerno oblikovani podnebno-energetski ukrepi bi lahko prizadeli velik del prebivalstva v Sloveniji.
Kako zelene so zelene tehnologije?
So zelene tehnologije res rešitev za okoljsko krizo? Kakšen vpliv imajo na drugih delih sveta? Jih lahko recikliramo?
Z vročinskimi valovi tudi vse več poletne energetske revščine
V EU si več kot petina prebivalstva (ali več kot 100 milijonov ljudi) poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov. Zato želimo opozoriti na problem poletne energetske revščine tudi odločevalce pri sprejemanju novih ukrepov in politik, saj je ukrepanje nujno.
