novice

Ljubljana, 3. december 2010 – Dedek Mraz je v imenu pobudnikov kampanje Ukrepaj zdaj [1] danes, dan pred Svetovnim dnevom podnebne akcije [2], ministru za okolje in prostor prinesel paket pričakovanj okoljevarstvenikov za podnebno konferenco Združenih narodov v Cancunu. Med 29. novembrom in 10. decembrom 2010 se v tem mehiškem mestu nadaljuje proces sprejemanja globalnega podnebnega dogovora. Okoljske nevladne organizacije menijo, da lanski neuspeh v Koebenhavnu ne more biti izgovor za neukrepanje v prihodnje. Svarila znanstvenikov o nevarnostih podnebnih sprememb so vse bolj zastrašujoča, zato je skrajni čas za ukrepanje.

Ljubljana, 3. december 2010 – Dedek Mraz je v imenu pobudnikov kampanje Ukrepaj zdaj [1] danes, dan pred Svetovnim dnevom podnebne akcije [2], ministru za okolje in prostor prinesel paket pričakovanj okoljevarstvenikov za podnebno konferenco Združenih narodov v Cancunu. Med 29. novembrom in 10. decembrom 2010 se v tem mehiškem mestu nadaljuje proces sprejemanja globalnega podnebnega dogovora. Okoljske nevladne organizacije menijo, da lanski neuspeh v Koebenhavnu ne more biti izgovor za neukrepanje v prihodnje. Svarila znanstvenikov o nevarnostih podnebnih sprememb so vse bolj zastrašujoča, zato je skrajni čas za ukrepanje.

Ljubljana, 3. december 2010 – Dedek Mraz je v imenu pobudnikov kampanje Ukrepaj zdaj [1] danes, dan pred Svetovnim dnevom podnebne akcije [2], ministru za okolje in prostor prinesel paket pričakovanj okoljevarstvenikov za podnebno konferenco Združenih narodov v Cancunu. Med 29. novembrom in 10. decembrom 2010 se v tem mehiškem mestu nadaljuje proces sprejemanja globalnega podnebnega dogovora. Okoljske nevladne organizacije menijo, da lanski neuspeh v Koebenhavnu ne more biti izgovor za neukrepanje v prihodnje. Svarila znanstvenikov o nevarnostih podnebnih sprememb so vse bolj zastrašujoča, zato je skrajni čas za ukrepanje.

Bruselj, 1. december 2010 – Koalicija Coolproducts for a cool planet [1], katere člana sta tudi Focus, društvo za sonaraven razvoj in Inštitut za trajnostni razvoj, Evropsko komisijo poziva, da preneha odlašati z razpravo o standardih za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo. Odlašanje stane evropske potrošnike do 120 milljionov evrov na dan, kar se bo poznalo predvsem na njihovih računih za elektriko do leta 2020.

Ljubljana, 29. november 2010 – Medtem, ko se okoli spornega projekta TEŠ 6 lomijo politična kopja, okoljske organizacije pozivajo k razpravi o energetski strategiji Slovenije v dveh fazah: najprej naj poteka razprava o scenariju razvoja energetskega sektorja, šele nato pa razprava o Nacionalnem energetskem programu [1] kot celovitem dokumentu. Le tako se bomo v okviru prenove Nacionalnega energetskega programa lahko odločali med vsemi možnostmi, ki jih imamo na voljo. Okoljske nevladne organizacije pozivajo tudi k odprti razpravi o okoljskih vplivih projekta TEŠ 6, ki so trenutno v luči političnih menjav popolnoma spregledani, imajo pa vpliv na vsakega od nas.

Čeprav se svetovni voditelji v Koebenhavnu decembra 2010 niso uspeli dogovoriti o pravičnem, ambicioznem in pravno zavezujočem podnebnem dogovoru, okoljske nevladen organizacije menimo, da takšen dogovor še vedno potrebujemo. Potrebno se je zavedati, da je za uspešno naslavljanje podnebnih [več ...]

Čeprav se svetovni voditelji v Koebenhavnu decembra 2010 niso uspeli dogovoriti o pravičnem, ambicioznem in pravno zavezujočem podnebnem dogovoru, okoljske nevladen organizacije menimo, da takšen dogovor še vedno potrebujemo. Potrebno se je zavedati, da je za uspešno naslavljanje podnebnih [več ...]

Medtem, ko se okoli spornega projekta TEŠ 6 lomijo politična kopja, okoljske organizacije pozivajo k razpravi o energetski strategiji Slovenije v dveh fazah: najprej naj poteka razprava o scenariju razvoja energetskega sektorja, šele nato pa razprava o Nacionalnem energetskem [več ...]

Ljubljana, 24. november 2010 – V soboto, 27. novembra 2010, obeležujemo svetovni Dan brez nakupov (Buy nothing day) [1]. Ta dan je priložnost za izstop iz današnjega potrošniškega kolesja, ki se vrti vse hitreje in za seboj pušča praznino – tako v okolju, kot tudi v nas samih. Trenutno nas 20 % svetovnega prebivalstva, ki živimo v t.i. razvitem svetu, izkorišča 80 % svetovnih naravnih virov, večinsko pa smo odgovorni tudi za uničenje skupnega podnebnega sistema [2]. Potrošnja, ki je v porastu, predstavlja enega od glavnih vzrokov za današnje okoljske, družbene in ekonomske probleme, kljub temu pa politični voditelji vidijo v njej enega glavnih izhodov iz krize. V Focus društvu za sonaraven razvoj opozarjajo, da je lahko ena od daljnoročnih rešitev večplastne krize sprememba koncepta potrošništva preko spremembe družbenih vrednot.