Energy Globe 2024 nagrada za hrastniško energetsko skupnost, ki smo jo pomagali vzpostaviti
Odlična novica za konec leta – za energetsko skupnost in z njo povezano samooskrbno sončno elektrarno Sončna šola Hrastnik smo prejeli nacionalno nagrado Energy Globe 2024! S tem je projekt, ki smo ga izpeljali v tesnem sodelovanju z Energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik in Občino Hrastnik, vstopil v letošnje tekmovanje za trenutno najbolj prestižno mednarodno okoljsko nagrado na svetu.
CCPI 2025: Slovenija napredovala za 11 mest, skupno pa lestvica kaže precej mešano sliko
Slovenija se je prvič uvrstila tako visoko na lestvici Climate Change Performance Index (CCPI) 2025, ki vključuje države odgovorne za 90 % svetovnih emisij. Letošnja slika je precej mešana: 61 od 64 držav je povečalo delež OVE, na drugi strani pa so trendi emisij v 29 državah še vedno ocenjeni z oceno »nizko« ali »zelo nizko«.
Pomanjkanje državne strategije za vetrnice (Dnevnik)
V občini Ilirska Bistrica so za začetek priprave državnega prostorskega načrta za najnovejši načrtovani vetrni projekt na območju njihove občine izvedeli šele, ko so jih s pristojnega ministrstva poklicali, da bi rezervirali dvorano za javno predstavitev pobude. Gre za enega od trenutno 11 načrtovanih vetrnih projektov v državi, za katere se je začel postopek priprave DPN. Predvideva park devetih, skupaj z elisami več kot 250 metrov visokih vetrnic s skupno instalirano močjo 63 megavatov. O tem so pisali v Dnevniku in za komentar je novinarka Veronika Rupnik Ženko zaprosila tudi Focus. Barbara Kvac je odgovorila: "Tudi v analizi, ki [več ...]
Ob najavi umika referenduma
Napoved, da bo referendum o JEK2 odpovedan, se ni zgodila zato, ker bi se vsi odgovorni zavedali svojih napak in jih želeli popraviti, ampak zato, ker jih niso uspeli obdržati skritih pod preprogo. Ne verjamemo, da bodo v bodoče skušali odpraviti napake, temveč jih bodo poskušali le bolje skriti - jedrski projekti so žal pogosto prepredeni s takšnimi problemi, zato ne smemo dopustiti, da se procesi vodijo nezakonito in netransparentno.
Prehod na obnovljive vire energije mora biti vključujoč in strateško voden
Zaradi težav pri umeščanju vetrnih elektrarn in zagotavljanju vetrne energije v nacionalni energetski mešanici smo s PIC in IPoP proučili umeščanje vetrnih elektrarn v slovenski prostor, pri čemer smo se osredotočili na primer umeščanja vetrnic na Pohorju. Izsledke študije smo predstavili na posvetu Pravično do energije sonca in vetra.
Pregled NEPN-ov: še vedno premalo ambiciozni za uskladitev s Pariškim sporazumom
Trenutne ambicije razpoložljivih Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) 17 držav članic ne zadostujejo ne za doseg zavez iz Pariškega sporazuma niti za doseganje ciljev EU do leta 2030. Kakšni so obeti na ravni EU in kdo je nepotrebni vsiljivec v slovenskem NEPN-u? Predstavljamo izsledke novega poročila konzorcija TogetherFor1.5.
Vložili smo pobudo za oceno ustavnosti referendumskega vprašanja o JEK2
Skupina zaskrbljenih posameznikov in organizacij nas je na Ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo (JEK 2). Razlog je sugestivno in nejasno zastavljeno referendumsko vprašanje, ki ne more biti podlaga za demokratično izrekanje volje prebivalcev Republike Slovenije glede tako finančno obsežnega projekta, kot je JEK 2.
Energetske skupnosti (Dnevnik)
Povezovanje proizvajalcev in porabnikov električne energije bo igralo pomembno vlogo pri uspešni izvedbi zelenega prehoda, so izpostavili v Dnevniku v članku o energetskih skupnostih, ki so se jih lotili v luči napovedi, da bo posodobljeni slovenski energetski zakon občinam z več kot 10.000 prebivalci zapoveduje, da morajo vzpostaviti vsaj eno energetsko skupnost na temelju obnovljivih virov energije. Med dobrimi praksami je novinar Tomaž Klipšteter izpostavil prvo skupnostno vetrnico v Kataloniji in skupnostne energetske projekte belgijske energetske zadruge Ecopower, ki smo ju umestili tudi v našo kratko zbirko Dobre zgodbe vetrne energije v Evropski uniji. Med slovenskimi primeri pa je [več ...]
Posvet: Pravično do energije sonca in vetra
S PIC - Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja ter IPoP - Inštitutom za politike prostora 22. oktobra vabimo na posvet, na katerem bomo predstavili vrzeli, dobre prakse in novo orodje ter razpravljali o vsebinah, pomembnih za naslednje korake za prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije.
JEK2 je tvegana in ekonomsko neupravičena naložba
Stališče Focusa o načrtovani gradnji JEK2 je jasno: gre za tvegano in ekonomsko neupravičeno naložbo, nejasen in netransparenten postopek ter kopico nerešenih vprašanj. Cene elektrike iz novih jedrskih elektrarn so iz leta v leto višje, ob tem pa JE ni odgovor na podnebno krizo.
Izkušnje uspešnih zgodb vetrne energije, vrednih posnemanja
Na webinarju so bile izpostavljene uspešne vetrne zgodbe iz Avstrije, Belgije in Češke. Gre za primere dobrih praks transparentne komunikacije in doslednega vključevanja lokalnih skupnosti, kar so elementi, ki bi jih morali zasledovati pri uvajanju vetrne energije tudi v Sloveniji.
Kakšna bo energetska prihodnost Slovenije? (revija ESG)
Lidija Živčić je za revijo ESG (Environmental, Social, Governance – okolje, družba, upravljanje), ki je specializirana revija za trajnostni razvoj v Sloveniji, skupaj z drugimi deležniki, predstavila stališče glede načrtovane gradnje JEK2. JEK2 je tvegana in ekonomsko neupravičena naložba Stroški gradnje in vzdrževanja ponavadi krepko presežejo predvidene Izpostavila je, da so investicije v jedrsko elektrarno vse bolj tvegane, saj stroški gradnje in vzdrževanja ponavadi krepko presežejo predvidene. "Nemški inštitut za ekonomske raziskave DIW Berlin je naredil oceno dobičkonosnosti gradnje jedrskih elektrarn na osnovi trenutno veljavnih parametrov (cen, tehnologije …). Rezultati so pokazali, da naložba v jedrsko elektrarno v vseh [več ...]
Webinar: Dobre zgodbe vetrne energije v Evropski uniji
Pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor se srečujemo z velikimi izzivi, pogosto pripeljejo tudi do močnega nasprotovanja lokalnih skupnosti. Z njimi se soočajo tudi druge evropske države. Na dogodku bomo predstavili nekaj dobrih praks, ki kažejo na pomen ustreznega dialoga med različnimi akterji, participativnih procesov in finančne udeležbe prebivalcev pri uvajanju vetrne energije.
Video: Kako do skupnostne samooskrbne sončne elektrarne? Primer iz Hrastnika
Za širjenje navdiha predstavljamo Sončno šolo Hrastnik še v video formatu. V videu je opredeljenih 9 korakov, ki smo jih naredili z Energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik in Občino Hrastnik z namenom, da ta pilotni projekt olajša pot vsem naslednjim.
9. Dovolj za vse konferenca: Energetska preobrazba po meri ljudi
Lepo vabljeni na 9. nacionalno konferenco o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti z naslovom Energetska preobrazba po meri ljudi, na kateri bo 11. oktobra poudarek na energetskih skupnostih. Kako slednje prinašajo koristi ljudem in so hkrati manj obremenjujoče za okolje, bodo prek konkretnih primerov pokazali domači in tuji predavatelji.
Okrogla miza: vloga žensk v spreminjajočem se energetskem sistemu
Imamo sektor, v katerem so ženske na eni strani premalo zastopane, na drugi strani pa pogosto nosijo večje breme posledic trenutnega energetskega sistema. Vabljeni na mednarodno okroglo mizo 3. julija ob 17.30 v veliki dvorani FDV, na kateri bo v središču vprašanje vloge žensk v pravičnem prehodu in spreminjajočem se energetskem sistemu.
Sončna šola Hrastnik med nagrajenci fundacije SozialMarie
Fundacija SozialMarie od leta 2005 nagrajuje družbene inovacije in letos je med nagrajenimi projekti tudi Sončna šola Hrastnik, prva zadružna samooskrbna skupnostna sončna elektrarna v Sloveniji in z njo povezana energetska skupnost. Nagrado smo prevzeli na Dunaju z županom Občine Hrastnik.
Hrastniška skupnostna zgodba širi navdih (Al Jazeera Balkans, Globus)
Zgodba o vzpostavljanju prve zadružne skupnostne samooskrbne sončne elektrarne v Hrastniku in z njo povezane energetske skupnosti še vedno odmeva tudi v medijih. Zanimiva je zlasti zaradi svoje pionirskosti, pristopa od spodaj navzgor in sporočila, da lahko državljanke in državljani aktivno vzamemo "energijo" v svoje roke ter si zagotovimo neodzivnost o veliih energetskih igralcev. Zadružni model pa je sploh najprimernejša oblika za izvajanje skupnostnih projektov rabe obnovljivih virov, saj ohranja koristi v lokalni skupnosti, omogoča vključevanje lokalnega prebivalstva in demokratično upravljanje s skupnimi viri po principu en član-en glas. Med zadnjimi medijskimi odmevi izpostavljamo oddajo Globus na TV Slovenija z [več ...]
Posebno priznanje Financ za Sončno šolo Hrastnik
S predsednikom Energetske zadruge Zeleni Hrastnik smo na podelitvi energetskih nagrad časnika Finance v sklopu 26. Dnevov energetikov prevzeli prvo uradno nagrado za prvi projekt zadruge, ki predstavlja tudi prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji.
Posebno priznanje Financ za Sončno šolo Hrastnik
S predsednikom Energetske zadruge Zeleni Hrastnik Božidarjem Rogličem smo na podelitvi energetskih nagrad časnika Finance v sklopu 26. Dnevov energetikov prevzeli prvo uradno nagrado oziroma priznanje strokovne komisije za prvi projekt zadruge - Sončno šolo Hrastnik, ki predstavlja tudi prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji. V tesnem sodelovanju z Občino Hrastnik smo povezali 22 akterjev, pred tem ustanovili energetsko zadrugo, ki je prvi primer, da je med soustanovitelji in člani občina, razrešili številne zagate ter postavili na streho hrastniške osnovne šole skupnostno samooskrbno sončno elektrarno z močjo 300 kW. Letni prihranek izpustov ogljikovega dioksida ocenjujemo, [več ...]
Glasujte: Sončna šola Hrastnik je nominirana za nagrado SozialMarie
Sončna šola Hrastnik je v ožjem izboru za nagrado fundacije SozialMarie za najboljše družbene inovacije. Gre za projekt, na katerega smo zelo ponosno in veseli bomo, če ga boste podprli na glasovanju za nagrado občinstva.
O umeščanju vetrnic (Radio Prvi, Studio ob 17h)
Slovenija na področju obnovljivih virov energije vztraja na repu držav članic Evropske unije. Ne dosegamo predvidenega 25-odstotnega cilja obnovljivih virov energije v končni porabi in že nekaj let dokupujemo manjkajoče deleže. Lani smo se za doseg cilja OVE za leto 2022 (dosegli smo okoli 23 % - največ doslej) dogovorili za statistični prenos s Hrvaško, finančne posledice tega pa znašajo okoli 10 milijonov evrov. Trenutno so v Sloveniji tri vetrnice Medtem ko so sončne elektrarne v Sloveniji v naglem porastu, potencial voda je domala izkoriščen, pa smo pri vetrni energiji na predzadnjem mestu v Evropi. Vetrnice pri nas predstavljajo zanemarljiv [več ...]
Koristi energetskih skupnosti (Dnevnik)
Zanimanje za energetske skupnosti narašča in občine bodo morale začeti razmišljati o vzpostavitvi skupnostnih energetskih projektov in o tem, kako vanje vključiti lokalno prebivalstvo. Sploh če bo sprejet predlog novega energetskega zakona, bo načrtovanje skupnostnih elektrarn, obvezno za vse občine z več kot 10.000 prebivalci. V Focusu to spodbudo seveda pozdravljamo, saj imajo skupnostni energetski projekti lahko mnogotere koristi za lokalno skupnost, kar smo izpostavili tudi v časniku Dnevnik. Zlasti so energetske skupnosti zanimive za tiste, ki nimajo primerne strehe za postavitev lastne sončne elektrarne, za tiste, ki živijo v večstanovanjskih stavbah, in za tiste, ki si lastne naprave [več ...]
Dovolj za vse v radijski oddaji Vsi sosedje
Boštjan Remic, ki se pri svojem delu v Focusu posveča predvsem energetskim skupnostim in obnovljivim virom energije, je predstavil zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno Sončna šola Hrastnik in platformo Dovolj za vse (oboje Focus pelje v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE) v oddaji Vsi sosedje na radiu Zeleni val. S kampanjo "Vsi sosedje povezani v skupnosti" v Zavodu Nefiks spodbujajo vse prebivalce osrednjeslovenske regije, da se pridružijo aktivnostim društev in drugih nevladnih organizacij. Tako želijo okrepiti pristne povezave v skupnostih, kamor se priseljuje veliko ljudi in preprečiti, da se sosedje ne bi več poznali med seboj. Z Boštjanom Remicem se [več ...]
Sončna šola Hrastnik – oranje ledine za spodbudo energetskih skupnosti in skupnostne samooskrbe po vsej Sloveniji
Skupnostna samooskrbna sončna elektrarna Sončna šola Hrastnik bo napajala energetsko skupnost, ki jo je ob podpori Focusa na vključujoč način vzpostavila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik. Gre za prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji.
