Sonce in veter proizvajata najcenejšo elektriko
Oblikovanje dolgoročne energetske politike zahteva pregledno in demokratično razpravo brez jedrske ideologije.
O jedrski energiji in argumentih proti
V začetku marca so se na spletnem portalu rtvslo.si v rubriki Zeleni petek posvetili polemiki, ali je drugi blok nuklearke v Krškem (JEK2) res edina rešitev za zeleni prehod, sploh glede na to, da naj bi se poraba električne energije do leta 2050 podvojila. Trenutno jedrska energija v slovenski končni porabi predstavlja približno petino, uvozimo pa približno četrtino električne energije. V Focusu smo sprejeli prošnjo za sodelovanje in opozorili na negativne plati tako same jedrske energije kot projekta gradnje novega bloka. Argumente proti je nanizal strokovni sodelavec Matjaž Grmek, ki dela na področju energije. Ali je jedrska energija zelena? Kot [več ...]
Zakaj jedrska energija ni zelena
Jedrske elektrarne nas, če štejemo čas njihove izgradnje, obratovanja in razgradnje in niti ne vključimo več stoletnega shranjevanja in skrbi za radioaktivne odpadke, zaklenejo v netrajnostno tehnologijo za naslednjih 80 do 130 let. Zato jedrske energije ne moremo obravnavati kot zgolj prehodne tehnologije na poti v podnebno nevtralnost.
Zakaj jedrska energija ne sodi med zelene naložbe
V Focusu trdimo, da umestitev jedrske energije v taksonomijo trajnostnega financiranja Evropske unije ni upravičena, saj ne izpolnjuje uveljavljenih kriterijev. V stališču se med drugim opiramo na izjavo strokovne skupine, ki je izvajala prvo presojo o vključitvi jedrske energije v taksonomijo EU.
NEK2 – dražja in nevarnejša ponovitev TEŠ6
Opozarjamo, da z naložbo v 2. blok jedrske elektrarne v Krškem ne bomo rešili podnebne krize niti povečali energetske neodvisnosti Slovenije. Iskati bi bilo potrebno vse možne načine za zmanjšanje rabe energije in izdelati vsaj en scenarij pravične energetske tranzicije.
Energetsko dovoljenje za gradnjo 2. bloka NEK izdano v nasprotju z evropskim pravom – brez javne razprave in brez presoje vplivov na okolje in varnost
Gre za podobno netransparenten projekt, kot je bil TEŠ6, le da bo vsaj 4-krat dražji. Vse več študij dokazuje, da je jedrska energija tvegana in ekonomsko neupravičena naložba.
Civilna družba iz 6 držav opozarja na problematiko podaljševanja življenjske dobe 40 let starega jedrskega reaktorja v Krškem
V Avstriji so zbrali že več kot 43.000 podpisov za zaprtje NEK.
Česa se nismo naučili od jedrske nesreče v Fukušimi?
Z Greenpeace Slovenija ob deseti obletnici jedrske nesreče v Fukušimi opozarjamo na odprta varnostna vprašanja v zvezi Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Da je edina nuklearna elektrarna v Evropi, ki stoji na aktivnem potresnem območju, izpostavlja tudi najnovejša študija Lessons not Learned from the Fukushima Accident: Risk of The European NPPs 10 years later.
Za podaljšanje obratovalne dobe NEK je potrebna presoja vplivov na okolje
Okoljsko poročilo bo moralo ovrednotiti pomembne vplive podaljšanja delovanja elektrarne na okolje, izvesti pa je potrebno tudi čezmejno presojo vplivov in vključiti sosednje države.
OD TEŠ 6 DO NEK 2: od slabe do slabe ideje
Razprava o jedrski energiji je vsekakor priložnost za resen premislek, kako v Sloveniji pravočasno, pravično in vključujoče uporabiti rešitve za ustavitev globalnega segrevanja.
Potresna (ne)varnost jedrskega reaktorja v Krškem
V Focusu smo presenečeni, kako različno so se na potres, ki je 22. marca prizadel Zagreb, odzvali slovenski in avstrijski sogovorniki v različnih medijih. V Sloveniji ni bilo zaznati nobene zaskrbljenosti, v Avstriji pa visoko.
Zmaga na sodišču – ARSO še enkrat o presoji vplivov na okolje glede podaljšanja obratovanja NEK
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij-PIC, Focus in Umanotera uspešni v tožbi pred Upravnim sodiščem, ki je odpravilo odločitev ARSO, da za podaljšanje delovanja NEK ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje.
Pripombe Focus-a na osnutek ureditvenega načrta NEK glede suhega skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva in okoljsko poročilo le-tega
Celovita presoja vplivov na okolje za suho odlagališče jedrskih odpadkov v NEK ne upošteva Protokola o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje, presoja vplivov na okolje pa je narejena le za normalno obratovanje objekta, ne pa tudi za vsa stanja objekta, torej tudi za izredne dogodke (nesreče).
Poceni sanje, draga resničnost
Želimo si, da bi razprava o jedrski energiji in NEK2 v Sloveniji temeljila na osnovi številk, dejstev in referenc ter upoštevala tudi realne stroške postavitve NEK2. Kot prispevek k tovrstni demokratični razpravi, z dovoljenjem avtorja, objavljamo spodnji članek in vabimo k branju.
Za podaljšanje obratovanja NEK je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje
Ministrstvo za okoje in prostor je ugodilo pritožbi nevladnih organizacij Focus, PIC, Umanotera in SE-f in odločilo, da je za podaljšanje obratovalne dobe Nuklearne elektrarne Krško iz 40 na 60 let, t.j. do leta 2043, potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
Nevladne organizacije zahtevajo presojo vplivov na okolje glede podaljšanja delovanja NEK
Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo, so se pritožile zoper odločitev Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), da presoja vplivov na okolje glede podaljšanja obratovanja Nuklearne elektrarne Krško (NEK) iz 40 na 60 let ni potrebna. S tem je izločeno sodelovanje javnosti tako v Sloveniji kot v sosednjih državah, opozarjajo nevladne organizacije. NEK je obratovalno dovoljenje pridobila januarja 1984, dovoljenje je bilo brez časovne omejitve. Uprava Republike Slovenije (RS) za jedrsko varnost je leta 2012 izdala NEK dve odločbi, s [več ...]
Gradiva za medije: Ob 30. obletnici jedrske nesreče v Černobilu
26. aprila bo poteklo 30 let od jedrske nesreče v Černobilu. Posledice nesreče so še vedno vidne, hkrati pa skrb zbuja še 15 dotrajanih reaktorjev, ki v Ukrajini še obratujejo. Pred obletnico nesreče objavljamo nekaj gradiv, ki so nastala v okviru projekta Financiranje za razvoj.
Jedrski reaktorji v Ukrajini 30 let po Černobilu še vedno vzbujajo skrb
Ukrajina ima 15 dotrajanih jedrskih reaktorjev, ki so bili zgrajeni še v času Sovjetske zveze. Do leta 2020 se bo večini od njih iztekla načrtovana življenjska doba. Načrt ukrajinske vlade je, da vsem reaktorjem podaljša življenjsko dobo. Pri tem jo finančno podpirata Euratom in Evropska banka za obnovo in razvoj.
19.4.2016: Srečanje z novinarji – Brazgotine jedrske nesreče v Černobilu – 30 let kasneje
Vabimo vas na srečanje z novinarji, ki bo v torek, 19. aprila, ob 11. uri v Okoljskem centru, Trubarjeva 50, Ljubljana, kjer bomo predstavili zadnje ugotovitve o tem, kakšne posledice je černobilska nesreča pustila na okolju in vsakdanjem življenju ljudi.
19.4.2016: Brazgotine jedrske nesreče v Černobilu – 30 let kasneje
Vabimo vas na srečanje, ki bo v torek, 19. aprila, ob 18. uri v Poligonu, Tobačna 5, Ljubljana, kjer bomo predstavili zadnje ugotovitve o tem, kakšne posledice je černobilska nesreča pustila na okolju in vsakdanjem življenju ljudi.
Zaključek ukrajinske misije iskanja dejstev
Ukrajina živi zgodbo post-komunistične in post-černobilske družbe. Pojavljata se dve dihotomiji. Prva je povezana na dogajanje v družbi, ki jo določa komunistična preteklost, kar se vidi predvsem pri delovanju državnih uradnikov in vodstev državnih podjetij, ki jim ni uspelo spremeniti mentalitete in so podobni aparatčikom. Obenem je v družbi prisotno nasprotovanje vsemu, kar je povezano s to isto preteklostjo. O nesreči v Černobilu se niti ne govori več, razen na dan obletnice. Akterji, odgovorni za delovanje jedrskih elektrarn, so jo potisnili globoko v svojo podzavest in poskušajo na vsak način nadaljevati z izkoriščanjem jedrske energije, z zanemarjanjem tveganja. Medtem v [več ...]
Odločitev o podaljšanju življenjske dobe reaktorju št. 2 Južnoukrajinske jedrske elektrarne
Tokrat pa bolj kompleksne zadeve. Ekipa ''DEAR fact finding mission'' je opravila sestanke s ključnimi akterji, ki so vključeni v procese podaljševanja življenjske dobe jedrskih reaktorjev. Sestali smo se z visokimi predstavniki Ukrajinskega državnega inšpektorata za regulacijo jedrske energije, Euroatoma – državno podjetje, ki je lastnik vseh jedrskih elektrarn v državi, Ministrstvom za okolje, Ministrstvom za energijo in premogovne tehnologije (da, zanimivo poimenovanje – dokaj povedno), Ministrstvom za zunanje zadeve in predstavništvom Evropske unije v Ukrajini. Če nekako strnem zaključke in vtise iz sestankov, je precej vidna kulturna razlika s Slovenijo. Razen na dveh sestankih nam niso ponudili niti vode. [več ...]
Požar v Černobilu – povečana radioaktivnost ni stvar preteklosti
Verjetno ste v medijih že zasledili, da se je v Ukrajini zgodil požar. Sicer ne bi bila velika novica, toda gori na področju Černobila. Objava o požaru se je zgodila šele zjutraj 28.4., čeprav je goreti pričelo že 26.4. – ravno na 29. obletnico jedrske nesreče, je 18 kilometrov oddaljen od reaktorja 4 in samo 5 km od skladišča radioaktivnih odpadkov. Zgorelo naj bi že 400 hektarjev gozda. Ker rastline na kontaminiranem področju Černobilske cone vsebujejo radioaktivne delce, bosta požar in veter raznosila delce daleč od izvora. Verjetno po podobni poti, kot je nosilo delce ob nesreči leta 1986. V [več ...]
Zaporožje – kjer je tvoj sosed največja jedrska elektrarna v Evropi
Po Černobilu smo dva dneva preživeli na obisku še vedno delujoče jedrske elektrarne Zaporožje. Ne leži ob mestu Zaporožje, temveč kakšno uro in pol stran (približno 100 km), ob velikem akumulacijskem jezeru Kakhovka, na reki Dnjepr. Jezero je leta 1956 nastalo za potrebe hidroelektrarne (kapaciteta 357 MW), ki je zadnja v seriji na Dnjepru. Cesta od Zaporožja do področja, kjer je elektrarna, je katastrofalna in kot pravijo, so takšne po skoraj vsej Ukrajini. Polne lukenj (skoraj več lukenj kot asfalta), z rally vozniki, ki vozijo slalom med njimi. Povedali so nam, da so najboljše ceste na področju Černobilske cone, ker [več ...]
Razglednica iz Černobila 29 let po nesreči jedrskega reaktorja
Černobilska cona je območje, ki pokriva približno 30 kilometrov v radiu od epicentra nesreče, znotraj nje se nahaja še cona 10 km. V prvi je težko najti področje visoke radiacije, medtem ko je v coni 10 km težko najti področje, kjer ni visoke radiacije. Ustanovljena je bila 5. maja 1986. Velika je kot Luksemburg in vključuje tudi področje v Belorusiji. Oblika cone ni čisto okrogla, saj so jo prilagodili glede na področje kontaminacije, ki je bilo pogojeno s smerjo vetra. Zato je razširjena proti zahodu, ter zmanjšana proti vzhodu. Pred vstopom v Černobilsko cono podpišeš izjavo, da si tam na [več ...]
