Financiranje zelenega prehoda v Sloveniji: brez pravega načrta in poudarka na pravičnosti
V Sloveniji gospodinjstva nosijo večji delež finančnega bremena okoljskih davkov v primerjavi z industrijskim sektorjem, kaže naša analiza in kritična ocena financiranja slovenskega zelenega prehoda. Trenutno je Slovenija še brez pravega načrta, kako z drugimi viri finančno podpreti več kot nujne podnebne ukrepe. Opozarjamo, da ni dovolj, da je prehod le zelen in izpostavljamo priporočila za resnično pravičen zeleni prehod.
Cilj EU do leta 2040: prelomnica za podnebno-energetsko prihodnost Evrope
Z uskladitvijo cilja do leta 2040 s ciljem omejitve segrevanja na 1,5 °C, kot to določa Pariški sporazum, bi EU okrepila svojo verodostojnost na mednarodnem odru, spodbudila naložbe v čisto tehnologijo in inovacije, zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv, zaščitila ljudi pred vse hujšimi posledicami podnebnih sprememb in zagotovila pravičen prehod v podnebno nevtralno prihodnost. Pomembno je, da Slovenija ohrani in odločno zagovarja svoje stališče glede podnebnega cilja za leto 2040.
Pregled NEPN-ov: še vedno premalo ambiciozni za uskladitev s Pariškim sporazumom
Trenutne ambicije razpoložljivih Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) 17 držav članic ne zadostujejo ne za doseg zavez iz Pariškega sporazuma niti za doseganje ciljev EU do leta 2030. Kakšni so obeti na ravni EU in kdo je nepotrebni vsiljivec v slovenskem NEPN-u? Predstavljamo izsledke novega poročila konzorcija TogetherFor1.5.
NEPN potrebuje tudi obnovljivi scenarij (Energetika.net)
Država sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je na mednarodni konferenci v organizaciji Focusa in konzorcija Together For 1.5 uvodoma povedala, da bo Slovenija težko nadoknadila razvojni zaostanek na področju obnovljivih virov energije v tako kratkem času. Ocenila je, da realno lahko Slovenija doseže med 30 % in 35 % OVE deleža do 2030, kar pa je bistveno pod 46 % kolikor je priporočila Evropska komisija decembra lani v svoji oceni osnutka slovenskega NEPN-a. Taj Zavodnik, koordinator programa Energija v Focusu, je po konferenci za portal Energetika.net komentiral, da seveda trenutno stanje odraža prejšnje politike, vendar [več ...]
Podnebni in energetski načrti morajo biti kos izjemno težki nalogi
Do konca junija imajo države članice Evropske unije čas za delo na posodobitvi NEPN-ov. Gre za izjemno pomembne dokumente za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, brez okrepitve ciljev držav članic pa tudi EU ne bo izpolnila ambicij na področju podnebja in energije.
Sledilnik, ki izpostavlja vrzeli v ambicijah in pri izvajanju NEPN-ov
Posodobitev sledilnika NEPN kaže, da kljub manjšim izboljšavam podnebne in energetske usmeritve držav članic EU do leta 2030 v novih osnutkih NEPN-ov niso v skladu s ciljem omejitve dviga globalne temperature na 1,5 °C.
Zgolj zamenjava energentov ni dovolj (Siol.net)
V prvem mesecu letošnjega leta smo predstavili poročilo Pariški sporazum in scenarij 1.5°C: pospeševanje zelenega prehoda in koristi za družbo ter gospodarstvo, ki je postreglo z dodatnimi dokazi, da prehod na podnebno nevtralno družbo v skladu s ciljem za omejitev zvišanja temperature do 1,5 °C iz Pariškega sporazuma ni le nujen z vidika blaženja podnebnih sprememb, temveč prinaša tudi gospodarske in družbene koristi. Pri tem pa koristi močno odtehtajo stroške. Kmalu po novinarski konferenci si je Taj Zavodnik, koordinator programa Energija v Focusu, vzel čas za pogovor z novinarjem spletnega portala Siol.net Davidom Kosom o različnih vidikih zelenega prehoda. V [več ...]
Mednarodna konferenca s fokusom na NEPN-ih srednje in vzhodne Evrope
Focus s partnerji v projektu TogetherFor1.5 organizira mednarodno konferenco, na kateri bomo obravnavali ključne teme, povezane s podnebnim in energetskim načrtovanjem v srednje in vzhodnoevropski regiji (CEE).
Novo poročilo: koristi ambicioznih podnebnih ukrepov odtehtajo stroške
Podnebno ukrepanje v skladu s Pariškim sporazumom in ciljem 1,5°C ni le nujno, ampak tudi koristno za družbo in gospodarstvo. S sledenjem scenariju 1.5°C bi lahko Evropska unija do leta 2030 pridobila neposredne koristi v višini vsaj bilijona evrov in Slovenija skoraj štiri milijarde evrov.
Energetska infrastruktura za prehod na OVE se mora razvijati skladno s potrebami ljudi in narave
Izpostavljamo pet ključnih priporočil za razvoj evropskega omrežja in energetske infrastrukture, ki bi omogočil več kot nujen prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije in doseg podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2040.
Poročilo: države EU morajo bistveno okrepiti nacionalne energetske in podnebne načrte
Koalicija nevladnih organizacij je kritično ocenila osnutke nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic EU. Ugotovitve poročila so vabilo državam, naj položijo temelje in zastavijo jasne in ambiciozne načrte ter ukrepe, ki ustrezajo razsežnosti izziva, še v tem desetletju.
Slovenija na repu držav po ambicijah za zmanjšanje emisij
Med 15 prejetimi nacionalnimi energetskimi in podnebimi načrti je Slovenija po izračunih organizacije EMBER pristala na 14. mestu glede v posodobljenem NEPN-u določenega cilja zmanjšanja skupnih emisij do leta 2030.
Boljše stavbe danes, za boljše življenje jutri
Politične odločevalce smo danes pozvali, naj do konca leta sprejmejo ambiciozno in socialno pravično Direktivo o energetski učinkovitosti stavb (EPBD - Energy Performance of Buildings Directive).
V prenovljenem NEPN še veliko prostora za boljši odgovor na urgenco, ki jo predstavlja podnebna kriza
Osnutek prenovljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je vlada konec preteklega meseca poslala v Bruselj, pušča veliko prostora za izboljšave. Glede na to, da gre za ključni dokument za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, v okoljski organizaciji Focus pozorno spremljamo njegovo posodabljanje in pričakujemo okrepitev podnebnih ambicij.
Prenova NEPN: še veliko prostora za boljši odgovor na urgenco, ki jo predstavlja podnebna kriza
Osnutek prenovljenega NEPN, ki ga je vlada konec junija poslala v Bruselj, pušča še veliko prostora za izboljšave. Glede na to, da gre za ključni dokument za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, pričakujemo okrepitev podnebnih ambicij.
Kakšen NEPN potrebujemo?
Nevladne organizacije iz konzorcija TogetherFor1.5 izpostavljamo dobre in slabe ukrepe iz NEPN-ov na ključnih področjih za boj s podnebno krizo. V Focusu smo izbrali šest primerov na področju OVE, trajnostne mobilnosti in energetske revščine.
Prenova NEPN: v ključnem dokumentu za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni še vedno premalo ambicioznosti
Trenutno predstavljeni scenariji za osnutek posodobljenega NEPN ne upoštevajo resnosti okoljske krize v zadostni meri in so premalo ambiciozni na več ključnih področjih.
Revidirana Direktiva o energiji iz obnovljivih virov ne naslavlja realnosti podnebne krize
EU je izpustila še eno priložnost za zaščito gozdov - posodobljena direktiva RED ne bo zmanjšala odvisnosti od sežiganja lesa, prav tako ne bo spodbudila potrebnega opuščanja biogoriv iz soje in palmovega olja, ki so tesno povezana s krčenjem gozdov.
Vseevropski energetski scenarij usklajen s Pariškim sporazumom
Predstavljamo nov posodobljen vseevropski energetski scenarij za razogljičenje EU in držav članic, ki je usklajen s ciljem Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C. Scenarij podrobno opisuje bistvene spremembe, ki jih potrebujemo za boljšo, bolj zdravo, varnejšo in pravičnejšo prihodnost.
Novo IPCC poročilo: zadnje opozorilo – ukrepajte zdaj, sicer bo prepozno
Novo IPCC poročilo - celovit pregled aktualnih znanstvenih dognanj o podnebni krizi je na stotine znanstvenikov pripravljalo osem let in obsega na tisoče strani, strniti pa ga je mogoče v eno sporočilo: ukrepajte zdaj, sicer bo prepozno!
Poziv za ambicioznejšo prenovo direktiv o energetski učinkovitosti (EED) in o energiji iz obnovljivih virov (RED)
Pismo ministru za infrastrukturo mag. Bojanu Kumru, državni sekretarki mag. Tini Seršen in Urški Dolinšek, svetovalki za energijo in atomska vprašanja.
