novice

Ljubljana, 10. januar 2011 - Evropski komisar za okolje, dr. Janez Potočnik, in minister za okolje in prostor, Roko Žarnič, sta danes s predstavniki gospodarstva, sindikatov, znanstvene sfere ter nevladnih organizacij razpravljala o možnostih za prehod v nizkoogljično družbo. Prehod v nizkoogljično družbo so udeleženci podnebnega posveta pripoznali kot pomembno razvojno priložnost, obenem pa tudi kot odgovor na trenutno kombinacijo gospodarske, socialne in okoljske krize. S tem dogodkom se je zaključil posvetovalni proces Slovenija znižuje CO2, v okviru katerega je več kot 500 ljudi oblikovalo predloge in priporočila za udejanjanje podnebno-energetskih zavez v Sloveniji.

Vabilo za medije

Zaključni podnebni posvet: Prehod v nizkoogljično družbo

v ponedeljek, 10. januarja 2011, med 9. in 13. uro, na GZS, Dimičeva 13, Ljubljana.

Udeležence bosta nagovorila g. Borut Pahor, predsednik Vlade Republike Slovenije, in g. Janez Potočnik, evropski komisar za okolje.

Ljubljana, 15. december 2010 – Na današnji konferenci »Trajnostna mobilnost v slovenskih občinah« so se se predstavniki občin in ostali deležniki iz področja javnega potniškega prometa soočili z izzivom upravljanja mobilnosti in urejanja prometa. Avtomobil je kot prevozno sredstvo v Sloveniji favoriziran, kar vodi v hiter porast motorizacije, visoke naložbe v cestno infrastrukturo, spreminjanje vzorca poselitve in nekonkurenčnost javnega potniškega prometa. Kljub večji stopnji motorizacije in gradnji novih cest pa se mobilnost velikega dela prebivalstva slabša, degradacija okolja in našega lastnega zdravja pa terjata vse višji davek. 

Vabilo za medije na konferenco

TRAJNOSTNA MOBILNOST V SLOVENSKIH OBČINAH
Smo pripravljeni preseči miselnost na področju urejanja prometa?

15. december 2010 med 9. in 13. uro konferenčna dvorana čebelarskega doma Pri Čebelici Brdo pri Lukovici 8, Lukovica (pri Domžalah).

Ljubljana, 3. december 2010 – Dedek Mraz je v imenu pobudnikov kampanje Ukrepaj zdaj [1] danes, dan pred Svetovnim dnevom podnebne akcije [2], ministru za okolje in prostor prinesel paket pričakovanj okoljevarstvenikov za podnebno konferenco Združenih narodov v Cancunu. Med 29. novembrom in 10. decembrom 2010 se v tem mehiškem mestu nadaljuje proces sprejemanja globalnega podnebnega dogovora. Okoljske nevladne organizacije menijo, da lanski neuspeh v Koebenhavnu ne more biti izgovor za neukrepanje v prihodnje. Svarila znanstvenikov o nevarnostih podnebnih sprememb so vse bolj zastrašujoča, zato je skrajni čas za ukrepanje.

Ljubljana, 3. december 2010 – Dedek Mraz je v imenu pobudnikov kampanje Ukrepaj zdaj [1] danes, dan pred Svetovnim dnevom podnebne akcije [2], ministru za okolje in prostor prinesel paket pričakovanj okoljevarstvenikov za podnebno konferenco Združenih narodov v Cancunu. Med 29. novembrom in 10. decembrom 2010 se v tem mehiškem mestu nadaljuje proces sprejemanja globalnega podnebnega dogovora. Okoljske nevladne organizacije menijo, da lanski neuspeh v Koebenhavnu ne more biti izgovor za neukrepanje v prihodnje. Svarila znanstvenikov o nevarnostih podnebnih sprememb so vse bolj zastrašujoča, zato je skrajni čas za ukrepanje.

Ljubljana, 3. december 2010 – Dedek Mraz je v imenu pobudnikov kampanje Ukrepaj zdaj [1] danes, dan pred Svetovnim dnevom podnebne akcije [2], ministru za okolje in prostor prinesel paket pričakovanj okoljevarstvenikov za podnebno konferenco Združenih narodov v Cancunu. Med 29. novembrom in 10. decembrom 2010 se v tem mehiškem mestu nadaljuje proces sprejemanja globalnega podnebnega dogovora. Okoljske nevladne organizacije menijo, da lanski neuspeh v Koebenhavnu ne more biti izgovor za neukrepanje v prihodnje. Svarila znanstvenikov o nevarnostih podnebnih sprememb so vse bolj zastrašujoča, zato je skrajni čas za ukrepanje.

Bruselj, 1. december 2010 – Koalicija Coolproducts for a cool planet [1], katere člana sta tudi Focus, društvo za sonaraven razvoj in Inštitut za trajnostni razvoj, Evropsko komisijo poziva, da preneha odlašati z razpravo o standardih za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo. Odlašanje stane evropske potrošnike do 120 milljionov evrov na dan, kar se bo poznalo predvsem na njihovih računih za elektriko do leta 2020.