Raziskujemo vročino v Hrastniku
5. februarja smo v sodelovanju z Občino Hrastnik v sejni sobi Občine Hrastnik izvedli prvo srečanje s predstavniki organizacij in ustanov, ki delujejo na področju ranljivosti, socialne podpore, zdravja in skrbi za prebivalce na območju občine. Udeležili so se ga predstavniki društev upokojencev, programa Starejši za starejše, doma starejših, zdravstvenega doma, društva invalidov, centra za socialno delo, Rdečega križa, vrtca, večgeneracijskih centrov, Občine Hrastnik in Urbanističnega instituta Republike Slovenije. V prvem delu srečanja smo predstavili projekt LIFE4ADAPT. Sledila je predstavitev o poletni vročini kot vse večjem izzivu za zdravje in kakovost bivanja, s prikazom napovedi poviševanja temperatur in naraščanja [več ...]
“Ko se mladi povežemo, se začnejo spremembe”
14 ur potovanja, 4 države in 20 mladih iz Slovenije, polnih želje po spremembah. Tako se je začela pot skupine iz Slovenije na Poljsko, kjer smo se udeležili druge mednarodne konference »Moja aktivistična revolucija«. Naša ekipa se je pridružila mladim iz Avstrije, Italije in Poljske, skupaj pa smo v Krakovu preživeli nekaj nepozabnih dni. Mladi smo razpravljali o spremembah, ki si jih želimo videti v Evropski uniji, ter nadaljevali delo na manifestu, katerega osnove so bile postavljene že na srečanju v Ljubljani. Prvi dan smo namenili ponovnemu druženju in poglobljenemu spoznavanju udeležencev iz različnih držav, saj je od našega [več ...]
Izkupiček COP30: goli minimum z eno svetlo točko
COP30 je prinesel le majhne korake, čeprav so potrebni velikanski. Vlade morajo zdaj izbrati odgovornost namesto samovoljnosti, zagotoviti obljubljena finančna sredstva in se zavezati k hitremu, pravičnemu in v celoti financiranemu prehodu stran od fosilnih goriv. Od tega so odvisna življenja, prihodnost ranljivih skupnosti in preživetje Pariškega sporazuma.
Transport Decarbonization Mythbusting
The transport sector is the most problematic sector in terms of greenhouse gas emissions and impact on climate change. Halting the rise in emissions from transport is one of the toughest nuts that countries must crack on the road to climate neutrality. It is a major challenge, but one that also brings opportunities to improve the existing transport system. What does decarbonization of transport mean and why is it important? Because transport has a significant impact on the environment and air quality, decarbonization has become one of the key priorities of transport planning. It forms the basis of transport [več ...]
CCPI 2026: napredek je, vendar prepočasen
Na danes objavljeni lestvici Climate Change Performance Index (CCPI) 2026 je Slovenija na 28. mestu. To pomeni, da je na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami napredovala za dve mesti in se je po lanskem napredovanju za 11 mest obdržala v družbi držav, ki so na tem področju »srednje uspešne«. Napredek izhaja iz novih nacionalnih podnebno-energetskih ciljev in sprejetja podnebnega zakona, ki premika cilj podnebne nevtralnosti na leto 2045. Kljub temu pa analiza kaže, da prehod poteka prepočasi, zlasti pri obnovljivih virih energije, rabi energije in ukinitvi subvencij za fosilna goriva. 1. Ključne ugotovitve za Slovenijo Podnebna politika: Slovenija je [več ...]
Leto dni po referendumskem fiasku se projekt JEK2 nadaljuje, troši milijone, ključnih analiz pa ni
Ljubljana, 24. oktober 2025 - Leto dni po odpovedi referenduma o JEK 2 okoljske organizacije opozarjajo na nelegitimno pospeševanje projekta. Kljub obljubam o demokratični in vključujoči razpravi politika nadaljuje z umeščanjem JEK 2 v prostor, ne da bi javnosti predstavila celovite, neodvisne analize alternativnih energetskih scenarijev. S tem se potrjuje naša lanska bojazen: naloga oblasti je, da pripelje projekt do točke, ko bo ta postal edina izbira. Organizacije Greenpeace Slovenija, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja - PIC, Umanotera in Focus zahtevajo takojšnjo ustavitev postopkov umeščanja, dokler ne bo zagotovljena vključujoča, interdisciplinarna javna razprava o več različnih scenarijih [več ...]
EU-MERCOSUR ogroža pravice ljudi, planet in demokracijo
Sporazum EU-MERCOSUR, ki naj bi povečal trgovino s kmetijskimi proizvodi iz Latinske Amerike ter avtomobili, pesticidi in tekstilom iz Evrope, je deležen ostrih kritik številnih deležnikov. Kljub temu je bila sprejeta odločitev o zaključku pogajanj. Skupaj z več kot 400 drugimi organizacijami civilne družbe smo podpisali poziv EU, naj ga zavrne. Slovenske predstavnike pozivamo, da upoštevajo znane škodljive vplive sporazuma na podnebje, človekove pravice in male kmete ter glasujejo proti njegovi potrditvi.
Besedam naj sledijo dejanja – odpravite okolju škodljive subvencije
Ob boku COP29 smo skupaj s PIC, Umanotero in Greenpeace Slovenija Vlado RS pozvali, naj v Podnebni zakon vrne člen o odpravi subvencij za fosilna goriva. Skupen javni denar mora država namenjati za javno dobro, je izpostavila Katja Huš.
JEK2 je tvegana in ekonomsko neupravičena naložba
Stališče Focusa o načrtovani gradnji JEK2 je jasno: gre za tvegano in ekonomsko neupravičeno naložbo, nejasen in netransparenten postopek ter kopico nerešenih vprašanj. Cene elektrike iz novih jedrskih elektrarn so iz leta v leto višje, ob tem pa JE ni odgovor na podnebno krizo.
Korak nazaj pri fosilnih gorivih (Dnevnik)
Taj Zavodnik je za časnik Dnevnik komentiral trenutni predlog Podnebnega zakona, kateri ne odpravlja subvencij na fosila goriva. Dejstvo, da je ministrstvo iz zakona umaknilo ukinitev finančnih podpor, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv, že pred medresorskim usklajevanjem, kaže, da se je država vdala pod pritiski industrije. S spodbujanjem uporabe fosilnih goriv pa si zapiramo možnosti za pravočasen in pravičen prehod v podnebno nevtralno družbo. »Ali nič ne pomeni vsakoletna ugotovitev podnebnega ogledala, da se bodo stroški ukrepanja na drugih področjih povečali, če ne odpravimo subvencioniranja fosilnih goriv? V čajsu, ko vse bolj zaostrene negativne učinke podnebnih sprememb jasno občutimo [več ...]
Svetovni dan okoljskega dolga (Aktualna tema na Radiu Prvi)
Po podatkih organizacije Global Footprint Network smo 1. avgusta dosegli letošnji svetovni dan okoljskega dolga. To pomeni, da smo od 1. januarja do danes porabili že toliko naravnih virov, kolikor se jih lahko obnovi v letu dni. Naš strokovni sodelavec Boštjan Remic se je pogovarjal z novinarko Špelo Novak s 1. programa Radia Slovenija in opozoril na zaskrbljujoče pehanje po nenehni rasti in BDPju, na račun slabšanja pogojev za življenje. "Živimo v neki iracionalni družbeni ureditvi, da ne rečem blazni. Kdo bo rekel, da so to za začetek preveč dramatične besede, ampak če pomislimo ob vsej ozaveščenosti, ob vseh naporih [več ...]
Podnebni in energetski načrti morajo biti kos izjemno težki nalogi
Do konca junija imajo države članice Evropske unije čas za delo na posodobitvi NEPN-ov. Gre za izjemno pomembne dokumente za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, brez okrepitve ciljev držav članic pa tudi EU ne bo izpolnila ambicij na področju podnebja in energije.
Sledilnik, ki izpostavlja vrzeli v ambicijah in pri izvajanju NEPN-ov
Posodobitev sledilnika NEPN kaže, da kljub manjšim izboljšavam podnebne in energetske usmeritve držav članic EU do leta 2030 v novih osnutkih NEPN-ov niso v skladu s ciljem omejitve dviga globalne temperature na 1,5 °C.
Mednarodna konferenca s fokusom na NEPN-ih srednje in vzhodne Evrope
Focus s partnerji v projektu TogetherFor1.5 organizira mednarodno konferenco, na kateri bomo obravnavali ključne teme, povezane s podnebnim in energetskim načrtovanjem v srednje in vzhodnoevropski regiji (CEE).
Sončna šola Hrastnik – oranje ledine za spodbudo energetskih skupnosti in skupnostne samooskrbe po vsej Sloveniji
Skupnostna samooskrbna sončna elektrarna Sončna šola Hrastnik bo napajala energetsko skupnost, ki jo je ob podpori Focusa na vključujoč način vzpostavila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik. Gre za prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji.
Novo poročilo: koristi ambicioznih podnebnih ukrepov odtehtajo stroške
Podnebno ukrepanje v skladu s Pariškim sporazumom in ciljem 1,5°C ni le nujno, ampak tudi koristno za družbo in gospodarstvo. S sledenjem scenariju 1.5°C bi lahko Evropska unija do leta 2030 pridobila neposredne koristi v višini vsaj bilijona evrov in Slovenija skoraj štiri milijarde evrov.
Energetske skupnosti kot način boja proti energetski revščini
V Sloveniji vznikajo skupnostni projekti za rabo obnovljivih virov energije. V prihodnje jih bo vse več, zato je zdaj pravi trenutek, da razmislimo, kako vanje vključiti tudi tiste, ki sicer ne bi mogli postati njihov del. Pripravili smo publikacijo s primeri dobrih praks in priporočili za odločevalce.
Energetska infrastruktura za prehod na OVE se mora razvijati skladno s potrebami ljudi in narave
Izpostavljamo pet ključnih priporočil za razvoj evropskega omrežja in energetske infrastrukture, ki bi omogočil več kot nujen prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije in doseg podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2040.
Slovenija ostaja med manj uspešnimi na lestvici CCPI
Po lanskem napredovanju na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami, ki ga meri Climate Change Performance Index (CCPI), Slovenija ostaja na 41. mestu. Sploh slabo je uvrščena v primerjavi z drugimi državami članicami EU.
Intervju z Lidijo Živčič na radiu Prvi
Raziskave kažejo, da se razlike med bogatimi in revnimi povečujejo, pri čemer ne gre več toliko za razlike med posameznimi državami, ampak za razlike med sloji znotraj držav. Na podlagi javno objavljenih podatkov je časnik Guardian nedavno objavil analizo, po kateri so bila zasebna letala 200 milijarderjev od začetka leta 2022 do danes v zraku skupno kar 11 let, njihov ogljični odtis pa je enak odtisu skoraj 40.000 Britancev. Lidija Živčič je tudi o energetski dekadenci govorila kot gostja v oddaji Intervju na radiu Prvi. »Z energijo ravnamo zelo razvratno. Velik problem je, da se o energetski dekadenci na politični [več ...]
Poročilo: države EU morajo bistveno okrepiti nacionalne energetske in podnebne načrte
Koalicija nevladnih organizacij je kritično ocenila osnutke nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic EU. Ugotovitve poročila so vabilo državam, naj položijo temelje in zastavijo jasne in ambiciozne načrte ter ukrepe, ki ustrezajo razsežnosti izziva, še v tem desetletju.
Predlog Podnebnega zakona predstavlja pomembne korake podnebne politike Slovenije
Predlog Podnebnega zakona predstavlja pomemben korak k učinkovitejšemu podnebnemu ukrepanju. Slovenijo postavlja na zemljevid držav, ki to vsebino že urejajo z zakoni. Zakon vsebuje nekaj pomembnih in potrebnih konkretnih ukrepov. Obenem pa je tudi priložnost, da se nacionalni podnebni cilji postavijo višje, na raven, ki bo zagotovila doseganje ciljev Pariškega sporazuma, podrobneje opredeljeni cilji pa bi morali postati pravno zavezujoči.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: zelene politike morajo biti tudi pravične
Namen letošnje izvedbe poletne šole politične ekologije je bil ponuditi prostor za povezovanje različnih perspektiv in disciplin okoli perečih vprašanj, ki vse bolj trkajo na politična vrata. Med 21. do 25. avgustom je na FDV nova znanja iz opusa politične ekologije pridobilo več kot 120 udeležencev in udeleženk iz Slovenije in tujine.
Intervju z dr. Maxom Ajlom: za periferijo lepotni popravki kapitalizma niso opcija
Letošnjo Mednarodno poletno šolo politične ekologije - Preseganje neenakosti zelenega prehoda - je s predavanjem otvoril raziskovalec dr. Max Ajl, ki je v pogovoru z novinarko Kristino Božič pojasnil svoj kritičen pogled na ideje zahodnih politikov, kako ‘reševati’ podnebno in okoljsko krizo. Priporočamo v branje!
