EU-MERCOSUR ogroža pravice ljudi, planet in demokracijo
Sporazum EU-MERCOSUR, ki naj bi povečal trgovino s kmetijskimi proizvodi iz Latinske Amerike ter avtomobili, pesticidi in tekstilom iz Evrope, je deležen ostrih kritik številnih deležnikov. Kljub temu je bila sprejeta odločitev o zaključku pogajanj. Skupaj z več kot 400 drugimi organizacijami civilne družbe smo podpisali poziv EU, naj ga zavrne. Slovenske predstavnike pozivamo, da upoštevajo znane škodljive vplive sporazuma na podnebje, človekove pravice in male kmete ter glasujejo proti njegovi potrditvi.
Besedam naj sledijo dejanja – odpravite okolju škodljive subvencije
Ob boku COP29 smo skupaj s PIC, Umanotero in Greenpeace Slovenija Vlado RS pozvali, naj v Podnebni zakon vrne člen o odpravi subvencij za fosilna goriva. Skupen javni denar mora država namenjati za javno dobro, je izpostavila Katja Huš.
JEK2 je tvegana in ekonomsko neupravičena naložba
Stališče Focusa o načrtovani gradnji JEK2 je jasno: gre za tvegano in ekonomsko neupravičeno naložbo, nejasen in netransparenten postopek ter kopico nerešenih vprašanj. Cene elektrike iz novih jedrskih elektrarn so iz leta v leto višje, ob tem pa JE ni odgovor na podnebno krizo.
Podnebni in energetski načrti morajo biti kos izjemno težki nalogi
Do konca junija imajo države članice Evropske unije čas za delo na posodobitvi NEPN-ov. Gre za izjemno pomembne dokumente za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, brez okrepitve ciljev držav članic pa tudi EU ne bo izpolnila ambicij na področju podnebja in energije.
Sledilnik, ki izpostavlja vrzeli v ambicijah in pri izvajanju NEPN-ov
Posodobitev sledilnika NEPN kaže, da kljub manjšim izboljšavam podnebne in energetske usmeritve držav članic EU do leta 2030 v novih osnutkih NEPN-ov niso v skladu s ciljem omejitve dviga globalne temperature na 1,5 °C.
Mednarodna konferenca s fokusom na NEPN-ih srednje in vzhodne Evrope
Focus s partnerji v projektu TogetherFor1.5 organizira mednarodno konferenco, na kateri bomo obravnavali ključne teme, povezane s podnebnim in energetskim načrtovanjem v srednje in vzhodnoevropski regiji (CEE).
Sončna šola Hrastnik – oranje ledine za spodbudo energetskih skupnosti in skupnostne samooskrbe po vsej Sloveniji
Skupnostna samooskrbna sončna elektrarna Sončna šola Hrastnik bo napajala energetsko skupnost, ki jo je ob podpori Focusa na vključujoč način vzpostavila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik. Gre za prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji.
Novo poročilo: koristi ambicioznih podnebnih ukrepov odtehtajo stroške
Podnebno ukrepanje v skladu s Pariškim sporazumom in ciljem 1,5°C ni le nujno, ampak tudi koristno za družbo in gospodarstvo. S sledenjem scenariju 1.5°C bi lahko Evropska unija do leta 2030 pridobila neposredne koristi v višini vsaj bilijona evrov in Slovenija skoraj štiri milijarde evrov.
Energetske skupnosti kot način boja proti energetski revščini
V Sloveniji vznikajo skupnostni projekti za rabo obnovljivih virov energije. V prihodnje jih bo vse več, zato je zdaj pravi trenutek, da razmislimo, kako vanje vključiti tudi tiste, ki sicer ne bi mogli postati njihov del. Pripravili smo publikacijo s primeri dobrih praks in priporočili za odločevalce.
Energetska infrastruktura za prehod na OVE se mora razvijati skladno s potrebami ljudi in narave
Izpostavljamo pet ključnih priporočil za razvoj evropskega omrežja in energetske infrastrukture, ki bi omogočil več kot nujen prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije in doseg podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2040.
Slovenija ostaja med manj uspešnimi na lestvici CCPI
Po lanskem napredovanju na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami, ki ga meri Climate Change Performance Index (CCPI), Slovenija ostaja na 41. mestu. Sploh slabo je uvrščena v primerjavi z drugimi državami članicami EU.
Poročilo: države EU morajo bistveno okrepiti nacionalne energetske in podnebne načrte
Koalicija nevladnih organizacij je kritično ocenila osnutke nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic EU. Ugotovitve poročila so vabilo državam, naj položijo temelje in zastavijo jasne in ambiciozne načrte ter ukrepe, ki ustrezajo razsežnosti izziva, še v tem desetletju.
Predlog Podnebnega zakona predstavlja pomembne korake podnebne politike Slovenije
Predlog Podnebnega zakona predstavlja pomemben korak k učinkovitejšemu podnebnemu ukrepanju. Slovenijo postavlja na zemljevid držav, ki to vsebino že urejajo z zakoni. Zakon vsebuje nekaj pomembnih in potrebnih konkretnih ukrepov. Obenem pa je tudi priložnost, da se nacionalni podnebni cilji postavijo višje, na raven, ki bo zagotovila doseganje ciljev Pariškega sporazuma, podrobneje opredeljeni cilji pa bi morali postati pravno zavezujoči.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: zelene politike morajo biti tudi pravične
Namen letošnje izvedbe poletne šole politične ekologije je bil ponuditi prostor za povezovanje različnih perspektiv in disciplin okoli perečih vprašanj, ki vse bolj trkajo na politična vrata. Med 21. do 25. avgustom je na FDV nova znanja iz opusa politične ekologije pridobilo več kot 120 udeležencev in udeleženk iz Slovenije in tujine.
Intervju z dr. Maxom Ajlom: za periferijo lepotni popravki kapitalizma niso opcija
Letošnjo Mednarodno poletno šolo politične ekologije - Preseganje neenakosti zelenega prehoda - je s predavanjem otvoril raziskovalec dr. Max Ajl, ki je v pogovoru z novinarko Kristino Božič pojasnil svoj kritičen pogled na ideje zahodnih politikov, kako ‘reševati’ podnebno in okoljsko krizo. Priporočamo v branje!
Prenova NEPN: še veliko prostora za boljši odgovor na urgenco, ki jo predstavlja podnebna kriza
Osnutek prenovljenega NEPN, ki ga je vlada konec junija poslala v Bruselj, pušča še veliko prostora za izboljšave. Glede na to, da gre za ključni dokument za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, pričakujemo okrepitev podnebnih ambicij.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: 12 predavanj, 4 okrogle mize in pet dni zelo aktualnih tematik
Na letošnji Mednarodni poletni šoli politične ekologije bo poudarjeno vprašanje, kako organizirati naše družbe in gospodarstvo tako, da se v procesu nujnega zelenega prehoda te neenakosti ne bodo povečevale oziroma kako jih lahko tekom zelenega prehoda presežemo.
(Vabilo) Javni posvet o predlogu Zakona o podnebnih spremembah: Kakšen podnebni zakon potrebujemo?
V okviru priprave Zakona o podnebnih spremembah, ki ga pripravlja MOPE, bo zadnji vsebinski posvet z osrednjim delavniškim delom potekal v Mariboru. Vabljeni področni strokovnjaki, deležniki in vsi zainteresirani!
(Vabilo) Javni posvet o predlogu Zakona o podnebnih spremembah: Kakšen podnebni zakon potrebujemo?
Po ljubljanskem v okviru priprave Zakona o podnebnih spremembah sledita še vsebinska posveta v Kopru in Mariboru, možna pa bo udeležba tudi prek Zooma. Vabljeni področni strokovnjaki, deležniki in vsi zainteresirani!
(Vabilo) Javni posvet o predlogu Zakona o podnebnih spremembah: Kakšen podnebni zakon potrebujemo?
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v okviru priprave Zakona o podnebnih spremembah pripravlja vsebinski posvet ter vabi vse področne strokovnjake, deležnike ter zainteresirano javnost.
Kakšen NEPN potrebujemo?
Nevladne organizacije iz konzorcija TogetherFor1.5 izpostavljamo dobre in slabe ukrepe iz NEPN-ov na ključnih področjih za boj s podnebno krizo. V Focusu smo izbrali šest primerov na področju OVE, trajnostne mobilnosti in energetske revščine.
Prenova NEPN: v ključnem dokumentu za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni še vedno premalo ambicioznosti
Trenutno predstavljeni scenariji za osnutek posodobljenega NEPN ne upoštevajo resnosti okoljske krize v zadostni meri in so premalo ambiciozni na več ključnih področjih.
Evropski parlament na dobri poti za izboljšanje predloga Direktive EU o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti
Odločevalci so v odboru za pravne zadeve (JURI) evropskega parlamenta so 25. aprila glasovali o Direktivi o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti podjetij (CSDDD).
Okoljskim organizacijam manj kot odstotek proračuna za NVO
V Sloveniji je več kot 200 okoljskih nevladnih organizacij. Analiza mreže Plan B za Slovenijo je pokazala, da kljub pomembnosti podorčja vse skupaj prejmemo manj kot odstotek proračuna, ki ga država nameni nevladnim organizacijam.
Slovenski dan okoljskega dolga kot opomnik, da živimo preko meja planeta
Slovenija je dan okoljskega dolga dosegla 18. aprila. Do tega dne smo porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Če bi vsi na svetu živeli tako, bi potrebovali več kot tri Zemlje.
