Intervju z Lidijo Živčič na radiu Prvi
Raziskave kažejo, da se razlike med bogatimi in revnimi povečujejo, pri čemer ne gre več toliko za razlike med posameznimi državami, ampak za razlike med sloji znotraj držav. Na podlagi javno objavljenih podatkov je časnik Guardian nedavno objavil analizo, po kateri so bila zasebna letala 200 milijarderjev od začetka leta 2022 do danes v zraku skupno kar 11 let, njihov ogljični odtis pa je enak odtisu skoraj 40.000 Britancev. Lidija Živčič je tudi o energetski dekadenci govorila kot gostja v oddaji Intervju na radiu Prvi. »Z energijo ravnamo zelo razvratno. Velik problem je, da se o energetski dekadenci na politični [več ...]
Poročilo: države EU morajo bistveno okrepiti nacionalne energetske in podnebne načrte
Koalicija nevladnih organizacij je kritično ocenila osnutke nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic EU. Ugotovitve poročila so vabilo državam, naj položijo temelje in zastavijo jasne in ambiciozne načrte ter ukrepe, ki ustrezajo razsežnosti izziva, še v tem desetletju.
Predlog Podnebnega zakona predstavlja pomembne korake podnebne politike Slovenije
Predlog Podnebnega zakona predstavlja pomemben korak k učinkovitejšemu podnebnemu ukrepanju. Slovenijo postavlja na zemljevid držav, ki to vsebino že urejajo z zakoni. Zakon vsebuje nekaj pomembnih in potrebnih konkretnih ukrepov. Obenem pa je tudi priložnost, da se nacionalni podnebni cilji postavijo višje, na raven, ki bo zagotovila doseganje ciljev Pariškega sporazuma, podrobneje opredeljeni cilji pa bi morali postati pravno zavezujoči.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: zelene politike morajo biti tudi pravične
Namen letošnje izvedbe poletne šole politične ekologije je bil ponuditi prostor za povezovanje različnih perspektiv in disciplin okoli perečih vprašanj, ki vse bolj trkajo na politična vrata. Med 21. do 25. avgustom je na FDV nova znanja iz opusa politične ekologije pridobilo več kot 120 udeležencev in udeleženk iz Slovenije in tujine.
Intervju z dr. Maxom Ajlom: za periferijo lepotni popravki kapitalizma niso opcija
Letošnjo Mednarodno poletno šolo politične ekologije - Preseganje neenakosti zelenega prehoda - je s predavanjem otvoril raziskovalec dr. Max Ajl, ki je v pogovoru z novinarko Kristino Božič pojasnil svoj kritičen pogled na ideje zahodnih politikov, kako ‘reševati’ podnebno in okoljsko krizo. Priporočamo v branje!
V drugemu predlogu Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta je še prostor za izboljšave (Naš stik)
Naš odziv na prenovo Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je povzela Slovenska tiskovna agencija (STA), objavili pa so ga tudi v reviji slovenskega elektro-gospodarstva Naš stik, na valovih Radia Prvi in na različnih spletnih potralih. Luka Mofardin je izpostavil: "Načrt ostaja še naprej podnebno nepravičen in prelaga breme razoglijčenja na prihodnje generacije, države globalnega juga ter predvsem na gospodinjstva in ljudi. Medtem pa se znova in znova popušča industriji in kapitalu, kjer sta poraba energije in emisije višje." Taj Zavodnik pojasnjuje: "Zagotoviti moramo, da bomo znatno višji delež OVE dosegli ob sočasnem izboljšanju biotske pestrosti. To ni nemogoče. A [več ...]
Prenova NEPN: še veliko prostora za boljši odgovor na urgenco, ki jo predstavlja podnebna kriza
Osnutek prenovljenega NEPN, ki ga je vlada konec junija poslala v Bruselj, pušča še veliko prostora za izboljšave. Glede na to, da gre za ključni dokument za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, pričakujemo okrepitev podnebnih ambicij.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: 12 predavanj, 4 okrogle mize in pet dni zelo aktualnih tematik
Na letošnji Mednarodni poletni šoli politične ekologije bo poudarjeno vprašanje, kako organizirati naše družbe in gospodarstvo tako, da se v procesu nujnega zelenega prehoda te neenakosti ne bodo povečevale oziroma kako jih lahko tekom zelenega prehoda presežemo.
(Vabilo) Javni posvet o predlogu Zakona o podnebnih spremembah: Kakšen podnebni zakon potrebujemo?
V okviru priprave Zakona o podnebnih spremembah, ki ga pripravlja MOPE, bo zadnji vsebinski posvet z osrednjim delavniškim delom potekal v Mariboru. Vabljeni področni strokovnjaki, deležniki in vsi zainteresirani!
(Vabilo) Javni posvet o predlogu Zakona o podnebnih spremembah: Kakšen podnebni zakon potrebujemo?
Po ljubljanskem v okviru priprave Zakona o podnebnih spremembah sledita še vsebinska posveta v Kopru in Mariboru, možna pa bo udeležba tudi prek Zooma. Vabljeni področni strokovnjaki, deležniki in vsi zainteresirani!
(Vabilo) Javni posvet o predlogu Zakona o podnebnih spremembah: Kakšen podnebni zakon potrebujemo?
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v okviru priprave Zakona o podnebnih spremembah pripravlja vsebinski posvet ter vabi vse področne strokovnjake, deležnike ter zainteresirano javnost.
Kritične surovine in materiali: je sploh smiselno iskati najdišča bližje Evropi? (Večer)
Ali bomo energetski prehod sploh lahko izpeljali brez kritičnih surovin? In ali je diverzifikacija virov zares prava rešitev za zahodni svet? O tem se je novinarka Večera Klara Širovnik pogovarjala s sodelavcema Focusa Eleno Lunder in Tajem Zavodnikom. Taj Zavodnik je poudaril, da energetska tranzicija ne sme temeljiti le na zamenjavi energenta, ampak moramo družbene aktivnosti reorganizirati tako, da bomo živeli znotraj okoljskih meja. V razvitih državah globalnega severa bo treba zmanjšati porabo energije in materialov ter izpuste toplogrednih plinov, globalnemu jugu pa dopustiti nekaj več časa in prostora za zeleni prehod. Upoštevati moramo tudi velike neenakosti med prebivalstvom posameznih [več ...]
Kakšen NEPN potrebujemo?
Nevladne organizacije iz konzorcija TogetherFor1.5 izpostavljamo dobre in slabe ukrepe iz NEPN-ov na ključnih področjih za boj s podnebno krizo. V Focusu smo izbrali šest primerov na področju OVE, trajnostne mobilnosti in energetske revščine.
Prenova NEPN: v ključnem dokumentu za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni še vedno premalo ambicioznosti
Trenutno predstavljeni scenariji za osnutek posodobljenega NEPN ne upoštevajo resnosti okoljske krize v zadostni meri in so premalo ambiciozni na več ključnih področjih.
Evropski parlament na dobri poti za izboljšanje predloga Direktive EU o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti
Odločevalci so v odboru za pravne zadeve (JURI) evropskega parlamenta so 25. aprila glasovali o Direktivi o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti podjetij (CSDDD).
O okoljskem dolgu in neenakostih
Slovenija je 18. aprila dosegla dan okoljskega ali ekološkega dolga, kar pomeni, da smo do tega dne porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Če bi vsi na svetu živeli kot prebivalci Slovenije, bi po izračunih organizacije Global Footprint Network potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje. Naš strokovni sodelavec Boštjan Remic se je pogovarjal z novinarko Špelo Novak s 1. programa Radia Slovenija in izpostavil, da te številke jasno kažejo, da trenutni sistem proizvodnje in potrošnje ni vzdržen. »Ta datum pomeni, da tudi v Sloveniji živimo precej preko okoljskih zmožnosti planeta in je [več ...]
Okoljskim organizacijam manj kot odstotek proračuna za NVO
V Sloveniji je več kot 200 okoljskih nevladnih organizacij. Analiza mreže Plan B za Slovenijo je pokazala, da kljub pomembnosti podorčja vse skupaj prejmemo manj kot odstotek proračuna, ki ga država nameni nevladnim organizacijam.
Slovenski dan okoljskega dolga kot opomnik, da živimo preko meja planeta
Slovenija je dan okoljskega dolga dosegla 18. aprila. Do tega dne smo porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Če bi vsi na svetu živeli tako, bi potrebovali več kot tri Zemlje.
Vseevropski energetski scenarij usklajen s Pariškim sporazumom
Predstavljamo nov posodobljen vseevropski energetski scenarij za razogljičenje EU in držav članic, ki je usklajen s ciljem Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C. Scenarij podrobno opisuje bistvene spremembe, ki jih potrebujemo za boljšo, bolj zdravo, varnejšo in pravičnejšo prihodnost.
Novo IPCC poročilo: zadnje opozorilo – ukrepajte zdaj, sicer bo prepozno
Novo IPCC poročilo - celovit pregled aktualnih znanstvenih dognanj o podnebni krizi je na stotine znanstvenikov pripravljalo osem let in obsega na tisoče strani, strniti pa ga je mogoče v eno sporočilo: ukrepajte zdaj, sicer bo prepozno!
Podnebni štrajk 2023: Jutri je prepozno
Blog naše pripravnice Suzie Vanoosten, v katerem razmišlja o nujnosti stopnjevanja protestnih aktivnosti po vsem svetu in o tem zakaj je tako pomembno, da se tudi sami udeležimo protestov ter aktivno soustvarjamo podnebno gibanje. V angleškem jeziku.
WIN-WIN: pet hitrih in pravičnih rešitev za urejanje prometa v mestih
V Koaliciji za čista mesta, katere član je tudi Focus, smo pripravili sistematičen pregled najboljših praks na področju urejanja prometa v mestih, ki je pokazal, da preverjene rešitve za te izzive že obstajajo in jih je mogoče uvesti po vsej Evropi.
Zemljevid okoljske škode vojne v Ukrajini
Okoljski nevladni organizaciji Greenpeace CEE in Ecoaction iz Ukrajine sta oblikovali zemljevid največjih okoljskih škod vojne v Ukrajini v zadnjem letu.
Prva podnebna tožba proti banki zaradi njene podpore industriji fosilnih goriv
Francoske okoljske organizacije so danes vložile tožbo proti banki BNP Paribas zaradi njene podpore industriji fosilnih goriv in prispevka k podnebnim spremembam.
Mesa Slovenci pojemo preveč, kar negativno vpliva tako na zdravje kot okolje
Živinoreja ima izjemno velik negativen vpliv tudi na okolje. Približno četrtina vseh izpustov toplogrednih plinov na svetu je rezultat sistema preskrbe s hrano. 77 % kmetijskih zemljišč se uporablja za rejo živali ali pridelkov za krmo.
