(Vabilo) Javni posvet o predlogu Zakona o podnebnih spremembah: Kakšen podnebni zakon potrebujemo?
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v okviru priprave Zakona o podnebnih spremembah pripravlja vsebinski posvet ter vabi vse področne strokovnjake, deležnike ter zainteresirano javnost.
Kritične surovine in materiali: je sploh smiselno iskati najdišča bližje Evropi? (Večer)
Ali bomo energetski prehod sploh lahko izpeljali brez kritičnih surovin? In ali je diverzifikacija virov zares prava rešitev za zahodni svet? O tem se je novinarka Večera Klara Širovnik pogovarjala s sodelavcema Focusa Eleno Lunder in Tajem Zavodnikom. Taj Zavodnik je poudaril, da energetska tranzicija ne sme temeljiti le na zamenjavi energenta, ampak moramo družbene aktivnosti reorganizirati tako, da bomo živeli znotraj okoljskih meja. V razvitih državah globalnega severa bo treba zmanjšati porabo energije in materialov ter izpuste toplogrednih plinov, globalnemu jugu pa dopustiti nekaj več časa in prostora za zeleni prehod. Upoštevati moramo tudi velike neenakosti med prebivalstvom posameznih [več ...]
Kakšen NEPN potrebujemo?
Nevladne organizacije iz konzorcija TogetherFor1.5 izpostavljamo dobre in slabe ukrepe iz NEPN-ov na ključnih področjih za boj s podnebno krizo. V Focusu smo izbrali šest primerov na področju OVE, trajnostne mobilnosti in energetske revščine.
Prenova NEPN: v ključnem dokumentu za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni še vedno premalo ambicioznosti
Trenutno predstavljeni scenariji za osnutek posodobljenega NEPN ne upoštevajo resnosti okoljske krize v zadostni meri in so premalo ambiciozni na več ključnih področjih.
Evropski parlament na dobri poti za izboljšanje predloga Direktive EU o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti
Odločevalci so v odboru za pravne zadeve (JURI) evropskega parlamenta so 25. aprila glasovali o Direktivi o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti podjetij (CSDDD).
O okoljskem dolgu in neenakostih
Slovenija je 18. aprila dosegla dan okoljskega ali ekološkega dolga, kar pomeni, da smo do tega dne porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Če bi vsi na svetu živeli kot prebivalci Slovenije, bi po izračunih organizacije Global Footprint Network potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje. Naš strokovni sodelavec Boštjan Remic se je pogovarjal z novinarko Špelo Novak s 1. programa Radia Slovenija in izpostavil, da te številke jasno kažejo, da trenutni sistem proizvodnje in potrošnje ni vzdržen. »Ta datum pomeni, da tudi v Sloveniji živimo precej preko okoljskih zmožnosti planeta in je [več ...]
Okoljskim organizacijam manj kot odstotek proračuna za NVO
V Sloveniji je več kot 200 okoljskih nevladnih organizacij. Analiza mreže Plan B za Slovenijo je pokazala, da kljub pomembnosti podorčja vse skupaj prejmemo manj kot odstotek proračuna, ki ga država nameni nevladnim organizacijam.
Slovenski dan okoljskega dolga kot opomnik, da živimo preko meja planeta
Slovenija je dan okoljskega dolga dosegla 18. aprila. Do tega dne smo porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Če bi vsi na svetu živeli tako, bi potrebovali več kot tri Zemlje.
Vseevropski energetski scenarij usklajen s Pariškim sporazumom
Predstavljamo nov posodobljen vseevropski energetski scenarij za razogljičenje EU in držav članic, ki je usklajen s ciljem Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C. Scenarij podrobno opisuje bistvene spremembe, ki jih potrebujemo za boljšo, bolj zdravo, varnejšo in pravičnejšo prihodnost.
Novo IPCC poročilo: zadnje opozorilo – ukrepajte zdaj, sicer bo prepozno
Novo IPCC poročilo - celovit pregled aktualnih znanstvenih dognanj o podnebni krizi je na stotine znanstvenikov pripravljalo osem let in obsega na tisoče strani, strniti pa ga je mogoče v eno sporočilo: ukrepajte zdaj, sicer bo prepozno!
Podnebni štrajk 2023: Jutri je prepozno
Blog naše pripravnice Suzie Vanoosten, v katerem razmišlja o nujnosti stopnjevanja protestnih aktivnosti po vsem svetu in o tem zakaj je tako pomembno, da se tudi sami udeležimo protestov ter aktivno soustvarjamo podnebno gibanje. V angleškem jeziku.
WIN-WIN: pet hitrih in pravičnih rešitev za urejanje prometa v mestih
V Koaliciji za čista mesta, katere član je tudi Focus, smo pripravili sistematičen pregled najboljših praks na področju urejanja prometa v mestih, ki je pokazal, da preverjene rešitve za te izzive že obstajajo in jih je mogoče uvesti po vsej Evropi.
Zemljevid okoljske škode vojne v Ukrajini
Okoljski nevladni organizaciji Greenpeace CEE in Ecoaction iz Ukrajine sta oblikovali zemljevid največjih okoljskih škod vojne v Ukrajini v zadnjem letu.
Prva podnebna tožba proti banki zaradi njene podpore industriji fosilnih goriv
Francoske okoljske organizacije so danes vložile tožbo proti banki BNP Paribas zaradi njene podpore industriji fosilnih goriv in prispevka k podnebnim spremembam.
Mesa Slovenci pojemo preveč, kar negativno vpliva tako na zdravje kot okolje
Živinoreja ima izjemno velik negativen vpliv tudi na okolje. Približno četrtina vseh izpustov toplogrednih plinov na svetu je rezultat sistema preskrbe s hrano. 77 % kmetijskih zemljišč se uporablja za rejo živali ali pridelkov za krmo.
Poziv za ambicioznejšo prenovo direktiv o energetski učinkovitosti (EED) in o energiji iz obnovljivih virov (RED)
Pismo ministru za infrastrukturo mag. Bojanu Kumru, državni sekretarki mag. Tini Seršen in Urški Dolinšek, svetovalki za energijo in atomska vprašanja.
COP27: Napredek pri reševanju posledic podnebnih sprememb, stagnacija pri opuščanju fosilnih goriv
Odziv Focusa na podnebni vrh COP27 v Šarm el Šejku.
Slovenija na lestvici CCPI pridobila nekaj mest, a je še vedno daleč od najboljših
Objavljeno je 18. poročilo CCPI (Climate change performance index), na katerem je Slovenija pridobila nekaj mest, a je še vedno daleč od najboljših. Nobena od držav ni na poti do cilja povečanja globalne temperature za največ 1,5 °C.
O zelenem prehodu Slovenija za portal Zelena Slovenija
Sodelavki in sodelavca Focusa so za portal Zelena Slovenija odgovarjali na vprašanja o zavzemanju za odrast, o energetski učinkovitosti in o zaostajanju pri uvajanju obnovljivih virov energije, zelo pa so izpostavili prometni sektor, ki prednjači pri izpustih toplogrednih plinov. Skupinski intervju v celoti lahko preberete na portalu Zelena Slovenija TUKAJ. Podnebna politika Glede upravljanja podnebne politike v Sloveniji so kritično izpostavili predvsem manjko na področjih: dobre organizacijske in kadrovske strukture, celovite organizacijske strukture podnebnega upravljanja, vzpostavitve znanstvenega posvetovalnega telesa, celovitega spremljanja izvajanja podnebnih ukrepov in sprejema Podnebnega zakona. " Velik problem v Sloveniji predstavlja pomanjkanje dobre organizacijske in kadrovske strukture, [več ...]
Še dolga pot do podnebne nevtralnosti: ob zaključku projekta LIFE Unify
Poročilo ob zaključku projekta LIFE UNIFY, ki je kot glavni cilj imel pospešitev in olajšanje pravičnega ter pravočasnega prehoda držav članic EU v nizkoogljična gospodarstva.
Direktiva o energiji iz obnovljivih virov (RED lll) in biogoriva
Po glasovanju v odborih Evropskega parlamenta se nam obeta postopna opustitev najslabših biogoriv in podpora bolj trajnostnim alternativam. Še vedno pa je premalo ukrepov za prenehanje proizvodnje goriv in prehrambnih rastlin.
Pri oblikovanju podnebno-energetskih ukrepov je treba pozornost nameniti tudi morebitnim nezaželenim družbenim učinkom
Neprimerno oblikovani podnebno-energetski ukrepi bi lahko prizadeli velik del prebivalstva v Sloveniji.
Kako zelene so zelene tehnologije?
So zelene tehnologije res rešitev za okoljsko krizo? Kakšen vpliv imajo na drugih delih sveta? Jih lahko recikliramo?
Razprava z ministroma: kakšen bo zeleni prehod? (vabilo)
Vabilo na razpravo z ministroma Kumrom in Brežanom o tem, kakšen bo zeleni prehod. Torek, 21. 6. v Edvardu. Razprava je odprtega tipa.
[vabilo] EKOFEMINIZEM V SLOVENIJI: vloga žensk v civilni družbi in politiki
Vabilo na okroglo mizo o ekofeminizmu, kjer bomo spregovorili o vlogi žensk v civilni družbi in politiki, posebej na področju okolja.
