Slovenija med petimi državami EU, ki nameravajo kuriti premog po letu 2030
Odziv Focusa in Greenpeace Slovenija na sprejeto strategijo za izstop iz premoga, v kateri opredeljena letnica prenehanja rabe premoga v Sloveniji ni skladna z zavezami Pariškega podnebnega sporazuma.
[Vabilo] Na konferenci do odgovorov, kako je pravičen in pravočasen izhod iz premoga lahko priložnost za regijo
V razpravi o izhodu iz premoga je pomembna tudi proaktivna vloga sindikatov in lokalnih odločevalcev pri načrtovanju pravočasnega in pravičnega prestrukturiranja regije. Ta vidik bomo postavili v ospredje na spletni konferenci 12. maja 2021 med 10.00 in 13.30. Vabljeni!
Opustitev premoga najkasneje do leta 2033 je pomembna tudi z vidika zdravja
Zaradi zapostavljenosti negativnega vpliva kurjenja premoga na zdravje v aktualni razpravi smo strokovnjakom iz tujine podali pobudo za oceno predvidenih vplivov na zdravje zaradi delovanja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje glede na različne scenarije konca rabe premoga.
Slovo od premoga se dogaja hitreje od pričakovanj – V EU bo predvidoma 60 % premogovnih elektrarn zaprtih do leta 2030
Dokončna opustitev rabe premoga v svetu je samo še vprašanje časa. Zdaj smo pred odločitvijo, ali poskrbimo za urejen prehod, ki bo pravičen za delavce in premogovniške skupnosti, ali pa bomo prisiljeni v prehod, pri katerem bodo nevzdržne stroške oklepanja premoga prisiljeni plačevati državljani in davkoplačevalci.
Evropa je na pol poti do zaprtja vseh premogovnih elektrarn do leta 2030
Dobra novica - slovo od premoga se dogaja hitreje od pričakovanj. V EU bo predvidoma 60 % premogovnih elektrarn zaprtih do leta 2030. Medtem pa v Sloveniji še vedno čakamo na uradno letnico izstopa iz premoga in smo tako ena izmed sedmih držav, ki niso še uradno postavile tega mejnika.
Konec rabe premoga v letu 2033 – edina razumna odločitev izmed predlaganih scenarijev
Oba druga scenarija bi Slovenijo oddaljila od podnebnih zavez, hkrati pa zaradi tržnih razmer za Šaleško regijo in davkoplačevalce pomenita preveliko tveganje.
Evropske podnebne cilje lahko dosežemo le z opuščanjem premoga v TEŠ do leta 2033
Iz okoljskega poročila k Nacionalni strategiji za izhod iz premoga je razvidno, da bi evropski podnebni cilj zniževanja emisij TGP dosegli le s scenarijem, ki predvideva zapiranje premogovne proizvodnje v TEŠ leta 2033. Focus, Greenpeace in Umanotera zahtevamo, da se ta ugotovitev in zaveze Pariškega podnebnega sporazuma upoštevajo pri okoljski oceni in končni izbiri scenarija.
[Sporočilo za javnost] Poleg uvoza premoga še več javnega denarja za TEŠ?
Spremembe energetskega zakona bi lahko prinesle premogovni elektrarni dodatne prilive javnega denarja.
[Reportaža] “Rudnike premoga bodo zaprli, vendar kdaj?”
Minuli vikend so v Berlinu in Kölnu potekali protesti z jasnim sporočilom: »Ustavite premog!«. Več tisoč protestnikov je nemško vlado pozvalo k zaprtju elektrarn na premog ter k popolnemu zaprtju rudnikov premoga.
Energetski koncept Slovenije: Darilo premogovni industriji, prazne besede ljudem
V sklopu javne razprave smo podali komentarje na predlog Energetskega koncepta Slovenije.
Vlade opuščanje premoga ne zanima – Odziv na predlog Energetskega koncepta Slovenije
Ljubljana, 8. junij 2017: Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo predlog Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki bo določal nacionalne energetske smernice do leta 2030, okvirno pa do leta 2050. Okoljske organizacije Focus, Greenpeace v Sloveniji in Umanotera opozarjajo, da v dokumentu zeva prepad med deklaracijami o opuščanju fosilnih goriv, učinkoviti rabi energije in zmanjšanju rabe energije, ter številkami, ki tega ne podpirajo. Zdi se, da je Vlada RS zaradi priklanjanja željam premogovne in jedrske industrije pripravljena ohranjati obstoječe stanje, se izogniti postavitvi pravočasnega konca kurjenju premoga v Sloveniji, sončno in vetrno energijo pa še naprej ignorirati. Teden dni po tem, ko [več ...]
EBRD obrača hrbet umazanemu premogu
Ljubljana, 11. december 2013 - Včeraj je
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) sprejela novo energetsko
strategijo banke, s katero se je uvrstila na seznam javnih finančnih
institucij, ki so se poslovile od staromodne umazane energije.
Sprejeta je bila odločitev, ki lahko ob pravilni izvedbi ustavi
financiranje premoga. Gre za pozitiven korak k omejevanju vlaganj v
termoelektrarne na premog in uvedbo t.i. senčne cene ogljika
(shadow carbon price) za vsa fosilna goriva, kar je lahko
močno orodje za ponotranjanje njihovih skritih stroškov.
(Foto: Freya Ingrid Morales/Bloomberg)
EBRD kljub znakom korupcije podpira premogovne projekte
Ljubljana, 9. december 2013 - Danes objavljene analize organizacije Bankwatch (CEE Bankwatch Network) kažejo, da EBRD (The European Bank for Reconstruction and Development) podpira projekte premogovnega
sektorja kljub temu, da so pod sumom ali preiskovani zaradi korupcije. Na seznamu je tudi TEŠ.
Več v sporočilu za javnost spodaj.
Naše zdravje za ruski dobiček – nadaljevanje kurjenja premoga v Zasavju napoveduje visokoogljično prihodnost
Na sramotilni steber postavljamo Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Vlado RS, ker obravnavata možnost podaljšanja kurjenja premoga v Zasavju s prodajo Termoelektrarne Trbovlje (TET).
(Ne)smiselnost nadaljevanja izkoriščanja premoga v Zasavju
Tokrat na sramotilni steber postavljamo ministra za infrastrukturo in prostor Zvoneta Černača, ki napoveduje skorajšnjo izdajo energetskega dovoljenja za 'ekološko sanacijo' 125 MW bloka 4 v Termoelektrarni Trbovlje.
EU Kažipot za energijo: premog in jedrska energija nista potrebna
16. december 2011 – Evropska komisija je včeraj objavila Kažipot za
energijo [1], ki z analizo različnih energetskih scenarijev za
naslednjih 40 let ugotavlja, da Evropa lahko zadovolji svoje energetske
potrebe brez premoga in jedrske energije. Namen kažipota za energijo EU
je postaviti osnove za prihodnje investicije in politike v energetiki.
Umetniška inštalacija pred Berlaymontom kot poziv bančnikom, da se odpovedo premogu
Foto: Pieter Delputte
Bruselj/Ljubljana, 19. oktober 2011 – Z inštalacijo, ki simbolizira prebivalce EU, zaprte v onesnaženo okolje, so umetnik Marko Kumer Murč in okoljevarstveniki iz društva Focus [1] danes v Bruslju izrazili svoj protest proti dejstu, da evropske javne in zasebne banke prelivajo na stotine miljonov evrov v TEŠ 6. Akcijo sta podprla tudi mednarodni nevladni organizaciji Banktrack [2] in CEE Bankwatch Network [3].
Več fotografij, katerih avtor je Pieter Delputte je dostopnih tukaj.
Najbolj zelena je energija, ki je ne porabimo (MMC)
Novinar Gorazd Kosmač z MMC RTVSLO je za predstavitev argumentov za in proti gradnji novega bloka jedrske elektrarne Krško na nas naslovil vprašanje, ali je v tem primeru referendum prava pot. Lidija Živčič je odgovorila: "Referendum je lahko dobra pot, vendar pa bo moralo biti zelo jasno, o čem se na referendumu odločamo. Na takšnem referendumu se namreč ne bomo odločali samo o tem, ali zgraditi še en jedrski objekt ali ne, temveč predvsem o tem, ali bomo naredili premik energetike v neko drugačno prihodnost ali ne. Odločali se bomo o tem, ali bo zeleni in pravičen energetski prehod v [več ...]
Pravični zeleni prehod – priložnost, da ne gradimo ponovno na globalnem izkoriščanju
Energetska tranzicija oziroma zeleni prehod ne sme temeljiti le na zamenjavi energenta. Pomembno je, da pri razmišljanju o “pravičnosti” zelenega prehoda ne pozabimo, da živimo v globalnem svetu in tako lahko močno vplivamo na ljudi in okolje izven Slovenije ter Evrope.
Vseevropski energetski scenarij usklajen s Pariškim sporazumom
Predstavljamo nov posodobljen vseevropski energetski scenarij za razogljičenje EU in držav članic, ki je usklajen s ciljem Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C. Scenarij podrobno opisuje bistvene spremembe, ki jih potrebujemo za boljšo, bolj zdravo, varnejšo in pravičnejšo prihodnost.
EU je opredelila pogoje za ‘zeleni’ vodik
Vodik ni čudežna rešitev, za njegovo proizvodnjo so še vedno potrebne precejšnje količine električne energije. Njegova uporaba je smiselna le v sektorjih, ki ga potrebujejo. Nesmiselno je uporabljati vodik, kadar je možna neposredna elektrifikacija.
Odrast – imamo možno rešitev, imamo alternativo
Zapis dr. Lidije Živčič o odrasti kot alternativi obstoječemu sistemu, bistvenih poudarkih koncepta, slabostih BDP kot kazalca razvitosti, v katerem zavrne tudi nekaj pomislekov, ki se pojavljajo ob predlogih odrastnikov.
Focus 20 let
Praznujemo prvih 20 let Focusa! Začelo se je l. 2003, predvsem z uličnimi akcijami, v 20-ih letih pa je iz tega zrasla mednarodno prepoznana organizacija s trinajstimi zaposlenimi, od katerih še vedno prevladujejo ženske.
COP27: Napredek pri reševanju posledic podnebnih sprememb, stagnacija pri opuščanju fosilnih goriv
Odziv Focusa na podnebni vrh COP27 v Šarm el Šejku.
