O razvoju Ljubljane v štirih mandatih župana Jankovića
Časopis Dnevnik se je lotil vprašanja, kako se je v štirih mandatih župana Zorana Jankovića razvijala Ljubljana. V sobotnem Objektivu so svoje uvide predstavili trije sodelavci Focusa, na treh različnih področjih: energetiki, prometu in podnebnih spremembah. Celoten prispevek, ki prikaže, v kakšno smer je šla Ljubljana v zadnjih približno 15 letih, si lahko preberete tukaj. Ljubljana je prekomerno prometno obremenjena, kar med drugim prinaša tudi onesnaženost zraka. V Focusu so na več lokacijah po mestu izmerili višje vrednosti dušikovega dioksida od zakonsko dopustnih (40 mikrogramov na kubični meter) in višje od meje, kjer te postanejo zdravju škodljive (10 mikrogramov na [več ...]
Slovenija na lestvici CCPI pridobila nekaj mest, a je še vedno daleč od najboljših
Objavljeno je 18. poročilo CCPI (Climate change performance index), na katerem je Slovenija pridobila nekaj mest, a je še vedno daleč od najboljših. Nobena od držav ni na poti do cilja povečanja globalne temperature za največ 1,5 °C.
O zelenem prehodu Slovenija za portal Zelena Slovenija
Sodelavki in sodelavca Focusa so za portal Zelena Slovenija odgovarjali na vprašanja o zavzemanju za odrast, o energetski učinkovitosti in o zaostajanju pri uvajanju obnovljivih virov energije, zelo pa so izpostavili prometni sektor, ki prednjači pri izpustih toplogrednih plinov. Skupinski intervju v celoti lahko preberete na portalu Zelena Slovenija TUKAJ. Podnebna politika Glede upravljanja podnebne politike v Sloveniji so kritično izpostavili predvsem manjko na področjih: dobre organizacijske in kadrovske strukture, celovite organizacijske strukture podnebnega upravljanja, vzpostavitve znanstvenega posvetovalnega telesa, celovitega spremljanja izvajanja podnebnih ukrepov in sprejema Podnebnega zakona. " Velik problem v Sloveniji predstavlja pomanjkanje dobre organizacijske in kadrovske strukture, [več ...]
RENOVERTY
RENOVERTY je LIFE projekt na temo energetske obnove domovanj za ljudi, ki jih pesti energetska revščina. Z njim nadaljujemo svoje, zdaj že več kot desetletje dolgo, delo na področju energetske revščine. Osredotočili se bomo na Zasavje, kjer je izhod iz kopanja in kurjenja premoga pustil številne nezaželene ekonomske in družbene učinke. Tam bomo iskali modele za energetsko obnovo, ki bodo ustrezali različnim tipom domovanj družin, ki jih pesti energetska revščina. RENOVERTY bo spodbujal nadgradnjo stavb z energetsko učinkovitostjo v državah srednje in vzhodne Evrope (CEE)/jugovzhodne Evrope (JVE) ter v državah južne Evrope (SE), tako da bo postavil metodološki in [več ...]
Evropski parlament ni izkoristil priložnosti za ukinitev škodljivih subvencij, ki uničujejo naše gozdove
Poslanci Evropskega parlamenta so včeraj glasovali o reviziji Direktive o energiji iz obnovljivih virov (RED III). Niso ukinili tržnih spodbud za sežiganje primarne lesne biomase in preusmeritev teh subvencij za prave obnovljive vire energije.
Evropski poslanci o prihodnosti gozdov doma in po svetu
Evropski poslanci bodo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta odločali tudi o usodi gozdov v in izven Evrope. Glasovali bodo o Uredbi o uvozu in izvozu izdelkov, katerih proizvodnja ne povzroča uničevanja gozdov ter o reviziji Direktive o energiji iz obnovljivih virov (RED III).
Še dolga pot do podnebne nevtralnosti: ob zaključku projekta LIFE Unify
Poročilo ob zaključku projekta LIFE UNIFY, ki je kot glavni cilj imel pospešitev in olajšanje pravičnega ter pravočasnega prehoda držav članic EU v nizkoogljična gospodarstva.
Kako zelene so zelene tehnologije?
So zelene tehnologije res rešitev za okoljsko krizo? Kakšen vpliv imajo na drugih delih sveta? Jih lahko recikliramo?
Poziv bodočim odločevalcem: prioritetne teme za pravičen podnebno-energetski prehod in odrast
Izpostavljamo nabor tematik, ki naj jih bodoča vlada in državni zbor vzameta kot fokus za prehod v družbo sonaravnega razvoja.
Focusovo letno poročilo: leto rekordov
Vabljeni k listanju in branju našega letnega poročila, kjer na slikovit in zanimiv način predstavljamo dejavnosti Focusa v letu 2021.
Časovna komponenta je ključna pri vključevanju javnosti za učinkovitejše blaženje podnebnih sprememb
Na četrti v seriji osmih delavnic v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE smo se posvetili participativnemu vodenju procesov in vključevanju javnosti za učinkovitejše blaženje podnebnih sprememb. Prek Zooma smo nagovorili več kot 70 javnih uslužbencev, tako iz državne kot iz lokalne uprave.
V Bankwatchevem dokumentarcu o bančnem fiasku s TEŠ6
Z našo izkušnjo boja proti TEŠ6 smo sodelovali v krajšem dokumentarcu organizacije CEE Bankwatch Network na temo vpliva civilne družbe na razmerje med multilateralnimi razvojnimi bankami in industrijo fosilnih goriv.
[Vabilo] Vključevanje javnosti za učinkovitejše blaženje podnebnih sprememb
Vodenje participativnih procesov zahteva specifična znanja, zato vse javne uslužbence v petek 28. 1. 2022 med 9:00 in 12:30 vabimo na spletno delavnico.
Nafta je še vedno gonilo sveta, zeleni prehod dušijo fosilni profiti
Zakaj nam gre reševanje podnebne krize tako slabo od rok? Preplet kapitala, držav in fosilnih goriv otežujejo zeleni prehod, ki ga nujno potrebujemo.
Focusovo leto 2021
Konec leta je vedno čas za hiter pogled nazaj. Izpostavljamo najpomembnejše mejnike, ki so zaznamovali Focusovo, znova zelo plodno in zaposleno, leto 2021.
Zaključek COP26: Bogate države preslišale pozive ranljivih
Izplen letošnje podnebne konference COP26, ki naj bi veljala v mnogih pogledih za prelomno, lahko označimo kot majhen korak za globalno podnebno politiko, še manjši za planet. Pogajanja so se namreč zaključila z medlim dogovorom.
Pot k podnebni nevtralnosti kažejo skandinavske države, Slovenija med najslabšimi v EU
Na lestvici Climate Change Performance Index 2022 je Slovenija napredovala za eno mesto in končala na 50. mestu. Med državami EU so bile slabše ocenjene le Češka, Poljska in Madžarska.
Desetine milijonov iz podnebnega sklada velikim onesnaževalcem
Okoljske organizacije smo kritične do predloga Zakona o varstvu okolja, v katerem Ministrstvo za okolje in prostor predlaga, da se več deset milijonov iz Podnebnega sklada podari največjim podnebnim onesnaževalcem v Sloveniji.
Skupaj za 100 % obnovljivo Evropo: sonce in veter kot hrbtenica energetskega sistema
Pred COP 26 v družbi 184 organizacij pozivamo k hitrejšemu, pravičnemu in trajnostnemu prehodu na 100 % energijo iz OVE v Evropi do leta 2040.
Analiza nacionalnih dolgoročnih podnebnih strategij: še dolga pot do podnebne nevtralnosti EU
V mreži nevladnih okoljskih organizacij CAN Europe smo analizirali dolgoročne podnebne strategije držav članic EU, ki bi lahko imele pomembno vlogo na njihovi poti do podnebne nevtralnosti.
NEK2 – dražja in nevarnejša ponovitev TEŠ6
Opozarjamo, da z naložbo v 2. blok jedrske elektrarne v Krškem ne bomo rešili podnebne krize niti povečali energetske neodvisnosti Slovenije. Iskati bi bilo potrebno vse možne načine za zmanjšanje rabe energije in izdelati vsaj en scenarij pravične energetske tranzicije.
NVO pozivamo k izstopu iz Pogodbe o energetski listini (ECT)
Pogodba o energetski listini (ECT) predstavlja oviro prehodu na čisto energijo, zato je skrajni čas za izstop iz nje. V družbi 400 evropskih civilnodružbenih organizacij pozivamo evropske vlade in EU k izstopu, ministra Vrtovca pa, da razpravo umesti na dnevni red septemberskega zasedanja ministrov za energijo.
Gradiva in povzetek iz spletne konference »Moč in pravičnost v energetskih tranzicijah«
Objavljamo gradiva in posnetke z mednarodne spletne konference na temo moči in pravičnosti v energetskih tranzicijah, vključno s posnetkom zelo zanimivih predavanj priznanih strokovnjakov, dr. Brisbois in dr. Sovacoola z Univerze v Sussexu.
Pravična preobrazba: vodenje pravičnih prehodov za vključujočo, trajnostno in odporno družbo
Za bolj celosten pogled na dojemanje pravičnosti, pravičnega prehoda ter pravične transformacije v slovenskem prostoru objavljamo preveden dokument z desetimi načeli, na katerih temelji vizija pravične družbene preobrazbe.
Finančna analiza TEŠ: do leta 2030 predvidoma 870 milijonov evrov izgube
V Focusu se zavzemamo, da bi zaradi zavez iz Pariškega sporazuma v Sloveniji premog opustili do leta 2030. To, poleg okoljskih in zdravstvenih vidikov, vse bolj potrjuje tudi finančni vidik delovanja TEŠ, ki nakazuje realne možnosti nenapovedanega predčasnega zaprtja že v tem desetletju.
