Razpis za (so)financiranje projekta na temo trajnostnega prehranskega sistema
Ponujamo finančno podporo nevladnim organizacijam za izvedbo projekta na temo trajnostnih in etičnih prehranskih sistemov, s katerimi bodo dosegle mlade in pripomogle k večjemu dosegu našega projekta za bolj vključujočo družbo z razvitim občutkom soodgovornosti za trajnostne verige preskrbe s hrano, spopadanje z globalnimi neenakostmi in ekološkimi krizami.
Priporočila za opolnomočenje žensk v energetskem sektorju
Izčrpen nabor priporočil za institucije v EU, ki bi pripomogle k rešitvi tega nesorazmerja. Priporočila so razdeljena v tri kategorije, vsaka od njih pa je osnovana tako, da čim bolj izboljša enakost spolov, zastopanosti žensk ter feminističnih načel v odločevalskih procesih v EU, v izobraževalnem sektorju ter v zasebnem sektorju.
Od TEŠ6 do NEK2 – od enega črnih scenarijev k drugemu?
Scenarij TEŠ6, kakršnega smo napovedali pred več kot desetletjem, se uresničuje. Nismo presenečeni, saj smo na finančno nevzdržnost projekta opozarjali že pred več kot desetletjem, a od odločevalcev takrat nihče ni hotel razumeti evropskih politik in trendov, ki bi jih bilo treba upoštevati.
Izkopavanje litija v Srbiji (Studio ob 17h na radiu Prvi)
Izkopavanje litija v Srbiji je pomembna tema, saj bo to imelo ogromen vpliv na eno najbolj rodovitnih regij v Srbiji, ki naj bi prispevala kar eno petino kmetijskih pridelkov Srbije. Novinar Marjan Vešligaj se je o tem v Studiu ob 17h pogovarjal z gosti, med njimi tudi z našo Eleno Lunder, ki je ta in podobne primere spremljala z vidika odgovornosti podjetij, degradacije okolja in kršenja človekovih pravic. Izpostavila je predvsem nevarnosti za okoljsko škodo in posledice za lokalno prebivalstvo: "Hkrati je to eden največjih rezervoarjev pitne vode čez katerega teče reka Jadar, ki se izliva v Drino, ta [več ...]
Pionirke, ki so se z znanjem pogumno prebile v ospredje
Pomembno je, da ozaveščamo o zgodbah in dosežkih žensk v STEM disciplinah, njihove prispevke vključujemo v kurikulume in jih priznavamo na enaki ravni kot prispevke moških kolegov. Za navdih izpostavljamo tri pionirke na področjih, ki so bile v preteklosti tradicionalno bolj v domeni moškega spola.
Video: Kako do skupnostne samooskrbne sončne elektrarne? Primer iz Hrastnika
Za širjenje navdiha predstavljamo Sončno šolo Hrastnik še v video formatu. V videu je opredeljenih 9 korakov, ki smo jih naredili z Energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik in Občino Hrastnik z namenom, da ta pilotni projekt olajša pot vsem naslednjim.
Ženske in energetska revščina – izzivi in priložnosti za spremembe
V članku Katjuše Šavc in Lidije Živčič je poudarjena potreba po izboljšanju zbiranja podatkov ločenih po spolu na področju energetske revščine, vključevanju vidika spola v kazalnike energetske revščine ter oblikovanju definicije energetske revščine, ki upošteva te vidike.
Medijski odmevi po Mednarodni poletni šoli politične ekologije 2024
Mednarodno poletno šolo politične ekologije 2024 je tudi letos obiskalo veliko novinark in novinarjev. Predavanja, ki temeljijo na politični ekologiji, so odlična priložnost za izobraževanje, prisotnost tujih strokovnjakov pa je obenem odlična priložnost za poglobljene intervjuje. Izpostavljamo nekaj objav.
Stanje prometa v Evropi
Naš prometni sistem je na pragu revolucije. Zmanjšati moramo količino prometa. Iz fosilnih goriv moramo preiti na trajnostno elektrifikacijo in čista goriva. Kje smo zdaj in kje moramo biti do leta 2050? Če želite izvedeti odgovore, si preberite interaktivno poročilo skupine Transport & Environment: Stanje prometa v Evropi.
Povečano povpraševanje po biogorivih v EU in ZDA vodi v goljufije
Količina resnično trajnostnih biogoriv je zelo omejena. V Evropi trenutno pokurimo 8-krat več odpadnega kuhinjskega olja, kot ga zberemo. Na drugi strani izvoznica Malezija izvozi že trikrat več rabljenega olja, kot ga zbere.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2024 (fotogalerija)
Skupno več kot 120 udeležencev in udeleženk je med 1. in 5. julijem skozi predavanja, delavnice in številne razprave iskalo nove odgovore za boljše razumevanje družbenih in političnih razsežnosti obstoječih okoljskih problemov ter oblikovanje alternativnih načinov njihovega reševanja. Mednarodna poletna šola politične ekologije pa se vrača tudi naslednje poletje!
Srečanje o pravičnem zelenem prehodu z ambasadorji podnebnega pakta
Julijsko srečanje z ambasadorji Evropskega podnebnega pakta in predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji je bilo zelo produktivno. Delili svoje poglede na pravično zeleno tranzicijo, izkušnje ter načrte za prihodnost.
Nizko-emisijske cone: osnovni vodnik in praktične rešitve za mesta
V koaliciji Clean Cities Campaign predlagamo, da se tudi v slovenskih mestih vzpostavijo nizkoemisijske ter brezemisijske cone. V evropskih mestih so takšna območja postala zelo razširjen ukrep, registriranih je že več kot 320 aktivnih nizko-emisijskih con
Gostimo srečanje Forest Movement Europe
V tem tednu smo v Sloveniji, na Pokljuki, gostili mednarodno srečanje članic mreže Forest Movement Europe (FME), katere člane je od leta 2022 tudi Focus. Srečanje je bilo namenjeno aktualnim temam s področja gozda.
Stanje v naravi (oddaja Biotopi na RTV Slovenija)
Tretji del izobraževalno-dokumentarne oddaje RTV Slovenija o stanju v naravi Biotopi se osredotoča na vpliv podnebnih sprememb in upad biotske raznovrstnosti. Naša Živa Kavka Gobbo je v zadnjih minutah oddaje govorila o vplivu prehranskega sistema na okolje in podnebnih sprememb na pridelavo hrane. "Podnebne spremmeb močno vplivajo na način, kako bomo v prihodnosti pridelovali hrano, hrati pa način, kako danes pridelujemo hrano močno vpliva na podnebne spremembe." Bolivija ima tretjo najvišjo stopnjo krčenja primarnih tropskih gozdov na svetu, glavna vzroka sta industrijsko kmetijstvo, govedoreja in proizvodnja soje, ki se prideluje predvsem za krmo za živino. Tudi nezakonita sečnja lesa in [več ...]
Manj je več (TV Slovenija)
Živa Kavka Gobbo je bila gostja pogovorne oddaje na 1. programu TV Slovenija Ah, ta leta!, kjer sta skupaj z antropologom dr. Danom Podjedom govorila o nebrzdanem potrošništvu, njegovem vplivu na okolje, pomembnosti skupnostnega vidika in na sploh o konceptu 'manj je več'. V javni raziskavi o dojemanju trajnostnega načina življenja je kar 87 % prebivalk in prebivalcev Slovenije zase odgovorilo, da živi trajnostno, a se je izkazalo, da gre za navade z manjšim vplivom. Eden naših šibkejših področij glede trajnosti je transport, saj smo v Sloveniji izrazito odvisni od avtomobila, povprečno slovensko gospodinjstvo pa za prevoz porabi več kot [več ...]
Usposabljanja za pripravo akcijskih načrtov za enakost spolov na delovnem mestu
Akcijski načrti za enakost spolov na delovnem mestu imajo potencial spremeniti zakoreninjene prakse, ki preprečujejo ženskam obstanek in napredovanje v energetskem sektorju. Zato energetska podjetja vabimo na brezplačno usposabljanje za pripravo akcijskih načrtov za enakost spolov na delovnem mestu.
O spornosti procesa odločanja o JEK2
Skupaj s kolegi iz okoljskih nevladnih organizacij Umanotera, Greenpeace Slovenija in Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter z zaslužnim profesorjem dr. Dušanom Plutom smo javno opozorili na spornost procesa odločanja o JEK2 in pomanjkanje informacij o predlogu gradnje nove jedrske elektrarne v Sloveniji. Skrbi nas predvsem pomanjkanje vključujoče in transparente javne razprave o energetski prihodnosti Slovenije ter popolna odsotnost ključnih informacij o projektu JEK2, kot so: cena izgradnje, kdo bo plačal, vpliv na cene električne energije itd. Referendum o tako pomembnem strateškem projektu se nam zdi izsiljen in preuranjen. Poleg vseh neodgovorjenih vprašanj je prva ključna neznanka [več ...]
Vabljeni na 4. Mednarodno poletno šolo politične ekologije
Letošnja Mednarodna poletna šola politične ekologije, ki jo organizira Focus s partnerji, bo ponovno potekala na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, tokrat pod naslovom Pravični zeleni prehod: med javnim, zasebnim in skupnostnim v času od 1. do 5. julija 2024. Udeležba je brezplačna, prijave so možne do 1. junija 2024.
Odprte so prijave na usposabljanje za koordinatorje skupnostnih projektov
Z Umanotero vabimo na usposabljanje za koordinatorje skupnostnih projektov, ki bodo prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov oziroma k blaženju podnebnih sprememb v lokalnih okoljih. V sklopu praktično naravnanega usposabljanja boste med junijem in septembrom z mentorji razvijali načrt konkretnega skupnostnega projekta.
Banke globoko vpletene v podnebno krizo
Opustitev fosilnih goriv je ključna rešitev za podnebno krizo. Kljub temu subvencioniranju in kreditiranju fosilnih goriv ni videti konca. Letošnje poročilo Banking on climate chaos razkriva, da je samo v lanskem letu 60 največjih bank podprlo projekte fosilnih goriv z več kot 700 milijardami dolarjev.
Sončna šola Hrastnik med nagrajenci fundacije SozialMarie
Fundacija SozialMarie od leta 2005 nagrajuje družbene inovacije in letos je med nagrajenimi projekti tudi Sončna šola Hrastnik, prva zadružna samooskrbna skupnostna sončna elektrarna v Sloveniji in z njo povezana energetska skupnost. Nagrado smo prevzeli na Dunaju z županom Občine Hrastnik.
OŠ Brežice proti onesnaženosti zraka z ozaveščanjem lokalne skupnosti in novimi drevesi
Osnovno šolo Brežice smo vključili v program pobud v projektu Partnerstvo za okolje in zdravje 3.0. Na izbranih dveh osnovnih šolah smo poleg izvedbe delavnice o onesnaženosti zraka podprli ukrep, ki so ga otroci izbrali za izboljšanje kakovosti zraka. V Brežicah so se odločili za nova drevesa.
Evropski parlament je glasoval za okrepitev zakonov o kakovosti zraka
Evropski parlament je potrdil revidirano direktivo EU o kakovosti zunanjega zraka (AAQD). To glasovanje pomeni, da bo EU določila enega najnaprednejših regulativnih okvirov za kakovost zraka na svetu, kar bo omogočilo drugim državam, da sprejmejo podobno zakonodajo.
Dan okoljskega dolga kot opomnik, da živimo preko meja planeta
Dan okoljskega dolga je kljub letošnjemu premiku za šest dni pomemben opomnik, da trenutni sistem proizvodnje in potrošnje ni vzdržen. Če bi vsi na svetu živeli kot prebivalke in prebivalci Slovenije, bi po izračunih organizacije Global Footprint Network potrebovali približno tri planete v velikosti Zemlje.
