aktualno
aktualno
Priključni hibridi onesnažujejo skoraj toliko kot bencinski avtomobili – podatki EU
Podatki kažejo, da priključna hibridna vozila v povprečju izpustijo le 19 % manj CO₂ na kilometer kot bencinski in dizelski avtomobili. Tudi pri vožnji v električnem načinu povzročajo 68 gramov emisij CO₂ na prevožen kilometer, saj pogosto vključijo tudi motor z notranjim zgorevanjem. Skrita poraba goriva povprečnega voznika priključnega hibrida na leto stane dodatnih 500 evrov.
Vloga občin pri naslavljanju energetske revščine
Ker imajo občine ključno vlogo pri zmanjševanju energetske revščine, skupaj s Skupnostjo občin Slovenije vabimo predstavnike občin na spletno srečanje, kjer bomo predstavili izzive in značilnosti energetske revščine, kažipote in obstoječe finančne programe za pomoč gospodinjstvom, ugotovitve projekta Renoverty, pomembne za občine. Srečanje bomo zaključili z odprto razpravo in izmenjavo izkušenj med občinami.
Nevidne sestavine na krožniku – od izkoriščanja delavcev do zavajajočih oznak
Za vsako embalažo na trgovinski polici se skrivajo različne zgodbe. Mnogokrat ne pripovedujejo o kakovosti ali izvoru, temveč o izkoriščanju delavcev in delavk, prikrivanju porekla in netrajnostni proizvodnji. Tudi na tleh Evropske unije trg ni urejen tako, kot bi pričakovali. "Narejeno v Sloveniji" [več ...]
Več energetskih skupnosti in manj porabe električne energije
Najčistejša oblika energije je vsekakor tista, ki je ne uporabimo. V prvi vrsti je pomembno, da zmanjšamo porabo električne energije. Manj energije kot porabimo, manjša bo tudi obremenitev omrežja. Tukaj lahko energetske skupnosti veliko pripomorejo - pomagajo izobraževati pa tudi neposredno sodelovanje pri proizvodnji ima pomemben vpliv na bolj odgovorno obnašanje.
Nevladne organizacije pozivamo vlado k zavrnitvi sporazuma EU-Mercosur
Skupaj z Greenpeace Slovenija, Zvezo slovenske podeželske mladine in Mladinskim svetom Slovenije smo na MGTŠ naslovili poziv, naj Slovenija ne podpre sporazuma EU-Mercosur. V njem argumentirano opozarjamo, da predlagani sporazum pomeni resno grožnjo evropskemu in slovenskemu kmetijstvu, okolju, podnebnim ciljem ter standardom kakovosti hrane. Slovenija bi morala slediti državam, ki so zaradi okoljskih in socialnih tveganj sporazum že zavrnile.
Izkoriščanje delavcev v kmetijstvu na evropskih tleh
Na evropskih poljih dela več kot dva milijona migrantskih delavcev, večinoma brez pogodb ali minimalne plače, nekateri brez dokumentov ali z visokimi dolgovi do posrednikov. Te dni smo v Sloveniji na povabilo Focusa gostili raziskovalno novinarko Elena Stancu in fotografa Cosmin Bumbuț iz Romunije, ki sta nam odstrla ozadje evropskega prehranskega sistema in predstavila njuno večletno dokumentiranje življenja in dela romunskih delavcev na evropskih poljih.
izpostavljeno
izpostavljenoUstavimo trgovinski sporazum EU–Mercosur
Trgovinski sporazum med Evropsko unijo in državami Mercosurja bo koristil le peščici velikih korporacij, obenem pa bo vplival na krčenje gozdov, še okrepil podnebno krizo ter prinesel nepošteno konkurenco malim kmetom. S sporazumom med EU in Mercosurjem se bo povečala trgovina z izdelki, kot so meso, soja, etanol iz sladkornega trsa in nevarni pesticidi, ki so v EU prepovedani. Nekateri izmed teh izdelkov so med glavnimi vzroki za podnebne spremembe, krčenje gozdov in izgubo biotske raznovrstnosti. Sporazum bi povzročil še hitrejše krčenje gozdov v času, ko se amazonski deževni gozd že tako približuje kritični točki. Pogajanja o tem zastarelem [več ...]
področja delovanja
področja delovanjaNaša vizija je družba, ki živi uravnoteženo življenje znotraj okoljskih in družbenih omejitev ter tako ne spodkopava obstoja življenja na Zemlji.
Naše poslanstvo je z raziskovanjem, povezovanjem, razkrivanjem in koriščenjem pravnih sredstev izboljševati, spreminjati in popravljati napake sistema ter z ozaveščanjem, oblikovanjem praktičnih rešitev in sooblikovanjem politik nuditi alternative za bolj trajnostno življenje.
energija
podnebne spremembe
mobilnost
globalna odgovornost in pravičnost
