Mednarodni dan gozdov
Letošnji mednarodni dan gozdov je posvečen temi Gozdovi in inovacije: Nove rešitve za boljši svet, ki poudarja povezavo med gozdovi in tehnologijo pri reševanju podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti. Pozivamo k odgovornosti.
Srečanje mreže Forest Movement Europe letos v Sloveniji
Letošnje srečanje mreže Forest Movement Europe gosti Focus, potekalo bo med 10. in 14. junijem na Pokljuki.
Pomen naravi prepuščenih gozdov za ohranjanje biotske pestrosti
Z denarnimi spodbudami za gospodarjenje z gozdom se je sečnja začela tudi v gozdovih, ki so bili dolga desetletja prepuščeni naravnim procesom, zanje pa je značilna velika pestrost živega sveta. Površina obstoječih gozdnih rezervatov je premajhna za ohranjanje te pestrosti.
Obveznosti držav po Uredbi EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov
Junija uradno sprejeta Uredba EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR), prinaša nova pravila in obveznosti za države članice EU. Objavljamo priročnik z informacijami o glavnih ukrepih v prvih 18 mesecih po začetku veljavnosti uredbe.
Veste, kakšno kavo pijete?
Kavo pijemo po celem svetu in vsak dan, čeprav je ne potrebujemo za življenje. Pa vendar običajno o njej ne vemo kaj dosti več kot to, kje smo jo kupili ali kakšen napitek smo naročili.
Nova evropska uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov
Evropski parlament je 19. aprila z veliko večino potrdil Uredbo EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Uredba bo veljala za les, palmovo olje, sojo, kavo, kakav, kavčuk in govedo, pa tudi za večino proizvodov, ki so proizvedeni iz teh primarnih proizvodov.
Amazonija v tekmi s časom: kje in kako zaščititi 80 % ozemlja do leta 2025?
Amazonski gozd se bliža točki preloma, saj že na 26 odstotkih hkrati potekata procesa krčenja in visoke stopnje degradacije gozda. Sposobnost obnavljanja Amazonije se končuje. Potrebne so takojšnje spremembe.
Na pol legalno požgani gozdovi
Živa je v Boliviji na reportažnem potovanju v okviru OFOF projekta. Odpravila se je po poteh deforestacije. Tokrat piše o na pol legalno požganih gozdovih: lokalnih uradnikih, menonitih in okoljevarstvenikih v Boliviji.
Evropski parlament ni izkoristil priložnosti za ukinitev škodljivih subvencij, ki uničujejo naše gozdove
Poslanci Evropskega parlamenta so včeraj glasovali o reviziji Direktive o energiji iz obnovljivih virov (RED III). Niso ukinili tržnih spodbud za sežiganje primarne lesne biomase in preusmeritev teh subvencij za prave obnovljive vire energije.
Po naravnih ujmah in podlubnikih zdaj slovenske gozdove ogroža še politika
Okoljske nevladne organizacije Vlado RS pozvale k takojšnji zaustavitvi postopkov za masovni posek slovenskega gozda ter široki strokovni in javni razpravi.
Amazonija izgublja zmožnost okrevanja po sušah in sečnji
Amazonija izgublja sposobnost okrevanja po sušah in sečnji. To še povečuje zaskrbljenost, da se deževni gozd približuje točki preloma, po kateri bodo večino gozda nadomestile travinje (savane). To bi imelo ogromne posledice za biotsko raznovrstnost in blaženje podnebnih sprememb.
Poziv vladam: Ustavimo uničevanje svetovnih gozdov!
Okoljske organizacije, združene v kampanji #Together4Forests, pozivamo nacionalne vlade, naj omejijo prispevek EU k uničevanju gozdov in ekosistemov ter kršitvam človekovih pravic po svetu. V štirinajstih državah EU* so potekale akcije z namenom ozaveščanja o kritično visoki stopnji krčenja svetovnih gozdov.
Združeni za gozdove: potrebujemo ambiciozno in učinkovito zakonodajo EU
56 nevladnih organizacij nas je v okviru kampanje #Together4Forests pozvalo Evropsko komisijo, naj ne razvodeni zakonodajnega predloga na področju uvoza blaga in izdelkov povezanih z deforestacijo in degradacijo gozdov.
Bo iz evropske zakonodaje o uvoženi deforestaciji izvzet vodilni vzrok za krčenje gozdov?
Dokument, ki je ušel v javnost, kaže na to, da bo iz zakonodaje izvzet največji vzrok za krčenje gozdov, ki ga povzroča uvoz v EU: soja za živalsko krmo.
Uvožena deforestacija
Uničevanju gozdov izven meja EU, ki ga povzroča način pridelave surovin za izdelke, ki jih trošimo v EU, rečemo »uvožena deforestacija«.
Zaveza več kot 100 držav za ustavitev krčenja gozdov do leta 2030
Na podnebni konferenci COP26 se je več kot 100 voditeljev držav zavezalo, da bodo do leta 2030 prenehali krčiti gozdove. Dogovor je majhen korak najprej, hkrati pa daje zeleno luč nadaljnjemu skoraj desetletju krčenja gozdov.
