Korak nazaj pri fosilnih gorivih (Dnevnik)
Taj Zavodnik je za časnik Dnevnik komentiral trenutni predlog Podnebnega zakona, kateri ne odpravlja subvencij na fosila goriva. Dejstvo, da je ministrstvo iz zakona umaknilo ukinitev finančnih podpor, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv, že pred medresorskim usklajevanjem, kaže, da se je država vdala pod pritiski industrije. S spodbujanjem uporabe fosilnih goriv pa si zapiramo možnosti za pravočasen in pravičen prehod v podnebno nevtralno družbo. »Ali nič ne pomeni vsakoletna ugotovitev podnebnega ogledala, da se bodo stroški ukrepanja na drugih področjih povečali, če ne odpravimo subvencioniranja fosilnih goriv? V čajsu, ko vse bolj zaostrene negativne učinke podnebnih sprememb jasno občutimo [več ...]
Izkopavanje litija v Srbiji (Studio ob 17h na radiu Prvi)
Izkopavanje litija v Srbiji je pomembna tema, saj bo to imelo ogromen vpliv na eno najbolj rodovitnih regij v Srbiji, ki naj bi prispevala kar eno petino kmetijskih pridelkov Srbije. Novinar Marjan Vešligaj se je o tem v Studiu ob 17h pogovarjal z gosti, med njimi tudi z našo Eleno Lunder, ki je ta in podobne primere spremljala z vidika odgovornosti podjetij, degradacije okolja in kršenja človekovih pravic. Izpostavila je predvsem nevarnosti za okoljsko škodo in posledice za lokalno prebivalstvo: "Hkrati je to eden največjih rezervoarjev pitne vode čez katerega teče reka Jadar, ki se izliva v Drino, ta [več ...]
Svetovni dan okoljskega dolga (Aktualna tema na Radiu Prvi)
Po podatkih organizacije Global Footprint Network smo 1. avgusta dosegli letošnji svetovni dan okoljskega dolga. To pomeni, da smo od 1. januarja do danes porabili že toliko naravnih virov, kolikor se jih lahko obnovi v letu dni. Naš strokovni sodelavec Boštjan Remic se je pogovarjal z novinarko Špelo Novak s 1. programa Radia Slovenija in opozoril na zaskrbljujoče pehanje po nenehni rasti in BDPju, na račun slabšanja pogojev za življenje. "Živimo v neki iracionalni družbeni ureditvi, da ne rečem blazni. Kdo bo rekel, da so to za začetek preveč dramatične besede, ampak če pomislimo ob vsej ozaveščenosti, ob vseh naporih glede zelenega [več ...]
Prevozna revščina je za Slovenijo zelo relevantna (24ur.com, STA)
"Kadar ob nizkih dohodkih porabimo razmeroma velik delež svojih prihodkov za prevoze in mobilnost, da lahko opravimo najnujnejše aktivnosti, kot so služba, zdravnik, trgovina, pošta, banka, in moramo zato varčevati na drugih področjih, ali kadar nimamo ustreznih prevozov do nujnih dejavnosti, je to lahko že prvi znak, da smo prevozno revni," je novinarki spletnega medija 24ur.com pojasnila Marjeta Benčina, ki je sodelovala v ciljnem raziskovalnem projektu Mobilnostna revščina v RS. V slednjem je bila oblikovana definicija, postavljeni so bili kazalniki za merjenje, opravljene prostorske analize in pripravljen nabor ukrepov za preprečevanje in blaženje prevozne revščine. Pojav je za Slovenijo zelo [več ...]
Stanje v naravi (oddaja Biotopi na RTV Slovenija)
Tretji del izobraževalno-dokumentarne oddaje RTV Slovenija o stanju v naravi Biotopi se osredotoča na vpliv podnebnih sprememb in upad biotske raznovrstnosti. Naša Živa Kavka Gobbo je v zadnjih minutah oddaje govorila o vplivu prehranskega sistema na okolje in podnebnih sprememb na pridelavo hrane. "Podnebne spremmeb močno vplivajo na način, kako bomo v prihodnosti pridelovali hrano, hrati pa način, kako danes pridelujemo hrano močno vpliva na podnebne spremembe." Bolivija ima tretjo najvišjo stopnjo krčenja primarnih tropskih gozdov na svetu, glavna vzroka sta industrijsko kmetijstvo, govedoreja in proizvodnja soje, ki se prideluje predvsem za krmo za živino. Tudi nezakonita sečnja lesa in [več ...]
Manj je več (TV Slovenija)
Živa Kavka Gobbo je bila gostja pogovorne oddaje na 1. programu TV Slovenija Ah, ta leta!, kjer sta skupaj z antropologom dr. Danom Podjedom govorila o nebrzdanem potrošništvu, njegovem vplivu na okolje, pomembnosti skupnostnega vidika in na sploh o konceptu 'manj je več'. V javni raziskavi o dojemanju trajnostnega načina življenja je kar 87 % prebivalk in prebivalcev Slovenije zase odgovorilo, da živi trajnostno, a se je izkazalo, da gre za navade z manjšim vplivom. Eden naših šibkejših področij glede trajnosti je transport, saj smo v Sloveniji izrazito odvisni od avtomobila, povprečno slovensko gospodinjstvo pa za prevoz porabi več kot [več ...]
O spornosti procesa odločanja o JEK2
Skupaj s kolegi iz okoljskih nevladnih organizacij Umanotera, Greenpeace Slovenija in Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter z zaslužnim profesorjem dr. Dušanom Plutom smo javno opozorili na spornost procesa odločanja o JEK2 in pomanjkanje informacij o predlogu gradnje nove jedrske elektrarne v Sloveniji. Skrbi nas predvsem pomanjkanje vključujoče in transparente javne razprave o energetski prihodnosti Slovenije ter popolna odsotnost ključnih informacij o projektu JEK2, kot so: cena izgradnje, kdo bo plačal, vpliv na cene električne energije itd. Referendum o tako pomembnem strateškem projektu se nam zdi izsiljen in preuranjen. Poleg vseh neodgovorjenih vprašanj je prva ključna neznanka [več ...]
Hrastniška skupnostna zgodba širi navdih (Al Jazeera Balkans, Globus)
Zgodba o vzpostavljanju prve zadružne skupnostne samooskrbne sončne elektrarne v Hrastniku in z njo povezane energetske skupnosti še vedno odmeva tudi v medijih. Zanimiva je zlasti zaradi svoje pionirskosti, pristopa od spodaj navzgor in sporočila, da lahko državljanke in državljani aktivno vzamemo "energijo" v svoje roke ter si zagotovimo neodzivnost o veliih energetskih igralcev. Zadružni model pa je sploh najprimernejša oblika za izvajanje skupnostnih projektov rabe obnovljivih virov, saj ohranja koristi v lokalni skupnosti, omogoča vključevanje lokalnega prebivalstva in demokratično upravljanje s skupnimi viri po principu en član-en glas. Med zadnjimi medijskimi odmevi izpostavljamo oddajo Globus na TV Slovenija z [več ...]
Posebno priznanje Financ za Sončno šolo Hrastnik
S predsednikom Energetske zadruge Zeleni Hrastnik Božidarjem Rogličem smo na podelitvi energetskih nagrad časnika Finance v sklopu 26. Dnevov energetikov prevzeli prvo uradno nagrado oziroma priznanje strokovne komisije za prvi projekt zadruge - Sončno šolo Hrastnik, ki predstavlja tudi prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji. V tesnem sodelovanju z Občino Hrastnik smo povezali 22 akterjev, pred tem ustanovili energetsko zadrugo, ki je prvi primer, da je med soustanovitelji in člani občina, razrešili številne zagate ter postavili na streho hrastniške osnovne šole skupnostno samooskrbno sončno elektrarno z močjo 300 kW. Letni prihranek izpustov ogljikovega dioksida ocenjujemo, [več ...]
O umeščanju vetrnic (Radio Prvi, Studio ob 17h)
Slovenija na področju obnovljivih virov energije vztraja na repu držav članic Evropske unije. Ne dosegamo predvidenega 25-odstotnega cilja obnovljivih virov energije v končni porabi in že nekaj let dokupujemo manjkajoče deleže. Lani smo se za doseg cilja OVE za leto 2022 (dosegli smo okoli 23 % - največ doslej) dogovorili za statistični prenos s Hrvaško, finančne posledice tega pa znašajo okoli 10 milijonov evrov. Trenutno so v Sloveniji tri vetrnice Medtem ko so sončne elektrarne v Sloveniji v naglem porastu, potencial voda je domala izkoriščen, pa smo pri vetrni energiji na predzadnjem mestu v Evropi. Vetrnice pri nas predstavljajo zanemarljiv [več ...]
Okoljski odtis hrane na naših krožnikih (Val 202)
Naša predsednica Živa Kavka Gobbo je na dogodku 'Ali je trgovinska politika EU združljiva z zelenim dogovorom?' govorila o neusklajenosti evropskih politik z zelenim dogovorom in poudarila, da ima Evropska unija dvoličen odnos do zelenega prehoda, saj podpira prakse, ki omogočajo kršenje človekovih pravic. S tem je povezano veliko prehranskih izdelkov na trgovskih policah. Eden takšnih izdelkov, ki ga veliko ljudi uživa vsak dan in pri pridelavi katerega se močno odražata vpliv podnebnih sprememb in kršenje človekovih pravic, pa je kava. O tem sta se pogovarjala z novinarjem Vala 202 Gorazdom Rečnikom za oddajo Aktualno, kjer je izpostavila: "Ja, kava [več ...]
Širjenje prometnic v zavarovanih območjih (Čas za zemljo)
V slovenskih gozdovih z odpiranjem novih predelov gozdov za gospodarsko rabo izgubljamo pomembna območja za varstvo najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. V zadnjih dvajsetih letih smo v Sloveniji samo na območjih Natura 2000 uredili več tisoč kilometrov gozdnih vlak. Potrebovali bi ustrezno mrežo dovolj velikih gozdnih rezervatov, ki bi omogočala dolgoročno ohranitev ogroženih vrst. Naše sporočilo za javnost o tej problematiki je povzela tudi Anja Kralj za portal Čas za zemljo, kjer je Nina Tome izpostavila: "Ob odpiranju novih predelov gozdov z gozdnimi vlakami bi vsako tovrstno dejanje nujno potrebovalo analizo groženj, ki jih s tem naredimo biodiverziteti in analizo, [več ...]
Potrjen predlog direktive CSDDD vsebinsko prešibek (Delo)
Nedavna odločitev predstavnikov držav članic Evropske unije, da podprejo predlog direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (Corporate Sustainability Due Diligence Directive – CSDDD), predstavlja pomemben korak k uveljavljanju odgovornosti podjetij za njihov vpliv na človekove pravice in okolje. Kljub temu pa je sprejem zasenčen zaradi sprememb v zadnjem trenutku, ki so privedle do ošibitve direktive. Glasovanje o direktivi CSDDD v odboru stalnih predstavnikov vlad držav članic Evropske unije (Coreper) bi moralo biti zgolj formalnost, saj je bil predlog po treh letih piljenja usklajen med evropskimi institucijami – evropskim parlamentom in svetom EU –, in s podjetji, gospodarskimi združenji, [več ...]
Koristi energetskih skupnosti (Dnevnik)
Zanimanje za energetske skupnosti narašča in občine bodo morale začeti razmišljati o vzpostavitvi skupnostnih energetskih projektov in o tem, kako vanje vključiti lokalno prebivalstvo. Sploh če bo sprejet predlog novega energetskega zakona, bo načrtovanje skupnostnih elektrarn, obvezno za vse občine z več kot 10.000 prebivalci. V Focusu to spodbudo seveda pozdravljamo, saj imajo skupnostni energetski projekti lahko mnogotere koristi za lokalno skupnost, kar smo izpostavili tudi v časniku Dnevnik. Zlasti so energetske skupnosti zanimive za tiste, ki nimajo primerne strehe za postavitev lastne sončne elektrarne, za tiste, ki živijo v večstanovanjskih stavbah, in za tiste, ki si lastne naprave ne [več ...]
NEPN potrebuje tudi obnovljivi scenarij (Energetika.net)
Država sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je na mednarodni konferenci v organizaciji Focusa in konzorcija Together For 1.5 uvodoma povedala, da bo Slovenija težko nadoknadila razvojni zaostanek na področju obnovljivih virov energije v tako kratkem času. Ocenila je, da realno lahko Slovenija doseže med 30 % in 35 % OVE deleža do 2030, kar pa je bistveno pod 46 % kolikor je priporočila Evropska komisija decembra lani v svoji oceni osnutka slovenskega NEPN-a. Taj Zavodnik, koordinator programa Energija v Focusu, je po konferenci za portal Energetika.net komentiral, da seveda trenutno stanje odraža prejšnje politike, vendar [več ...]
Evropa presega skoraj vse planetarne meje (STA)
Če želimo okolje ohraniti v relativno stabilnem stanju, ne smemo preseči planetarnih meja - omejitev, znotraj katerih morajo naravni sistemi Zemlje delovati, da ohranimo življenje, kot ga poznamo. A šest od devetih planetarnih meja smo že presegli. Da se izognemo nepopravljivim in potencialno katastrofalnim posledicam, bodo potrebne korenite spremembe. To je bil fokus konference Življenje znotraj planetarnih meja, ki smo jo 14. februarja organizirali v Hiši EU v okviru koordinacije Evropskega podnebnega pakta. S konference je poročala tudi Slovenska tiskovna agencija (STA). Novinarka je opozorilo klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj o tem, da smo v zadnjih letih naredili še večjo škodo [več ...]
Dovolj za vse v radijski oddaji Vsi sosedje
Boštjan Remic, ki se pri svojem delu v Focusu posveča predvsem energetskim skupnostim in obnovljivim virom energije, je predstavil zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno Sončna šola Hrastnik in platformo Dovolj za vse (oboje Focus pelje v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE) v oddaji Vsi sosedje na radiu Zeleni val. S kampanjo "Vsi sosedje povezani v skupnosti" v Zavodu Nefiks spodbujajo vse prebivalce osrednjeslovenske regije, da se pridružijo aktivnostim društev in drugih nevladnih organizacij. Tako želijo okrepiti pristne povezave v skupnostih, kamor se priseljuje veliko ljudi in preprečiti, da se sosedje ne bi več poznali med seboj. Z Boštjanom Remicem se [več ...]
Nebrzdana rast avtomobilov (Koda)
Naša sodelavka Katjuša Šavc je za oddajo Koda na 1. programu Televizije Slovenija govorila o problematiki vedno širših avtomobilov, ki zajedajo v javni prostor, saj trenutna parkirišča niso narejena za avtomobile širše od 180 cm. Najširši modeli že danes presegajo širino 2 metrov, zato je nujno, da EU v novi direktivi, ki naslavlja dimenzije vozil, sprejme omejitve glede njihove maksimalne širine. Izpostavila je, da večji avtomobili pomenijo tudi več onesnaževanja tako pri proizvodnji kot pri vožnji. Poleg tega pa so sporni tudi z vidika varnosti. Prispevek z naslovom "Avtomobili so iz leta v leto širši" si lahko ogledate tukaj. Proizvajalci [več ...]
Zgolj zamenjava energentov ni dovolj (Siol.net)
V prvem mesecu letošnjega leta smo predstavili poročilo Pariški sporazum in scenarij 1.5°C: pospeševanje zelenega prehoda in koristi za družbo ter gospodarstvo, ki je postreglo z dodatnimi dokazi, da prehod na podnebno nevtralno družbo v skladu s ciljem za omejitev zvišanja temperature do 1,5 °C iz Pariškega sporazuma ni le nujen z vidika blaženja podnebnih sprememb, temveč prinaša tudi gospodarske in družbene koristi. Pri tem pa koristi močno odtehtajo stroške. Kmalu po novinarski konferenci si je Taj Zavodnik, koordinator programa Energija v Focusu, vzel čas za pogovor z novinarjem spletnega portala Siol.net Davidom Kosom o različnih vidikih zelenega prehoda. V [več ...]
Energetsko revščino bomo zmanjšali, če bo denar (Dnevnik)
Lidija Živčič je za časnik Dnevnik komentirala akcijski načrt vlade za zmanjševanje energetske revščine. »Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine naslavlja ključne izzive; če ga bomo le dosledno izvedli, bodo to prvi nujni koraki. Zlasti smo veseli ukrepa, da bo za ljudi, ki jih pesti energetska revščina, na voljo pet milijonov evrov za sodelovanje v energetskih skupnostih,« pravi Lidija Živčič. Na Focusu menimo, da je treba nujno razmisliti, kako bomo v skupnostne energetske projekte vključevali tudi tiste, ki si sami ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Velik izziv pri zmanjševanju energetske revščine je tudi informiranost. »Nekateri centri za socialno delo že informirajo in [več ...]
Z direktivo podprt skrbni pregled poslovanja podjetij (Dnevnik)
Prejšnji teden sta Svet EU in Evropski parlament sklenila dogovor o vsebini direktive skrbnem pregledu podjetjih glede trajnosti (CSDDD), ki bo za velika podjetja določila obveznosti glede dejanskih in morebitnih škodljivih vplivov na človekove pravice in okolje zvezi njihovimi lastnimi dejavnostmi, dejavnostmi njihovih podružnic in dejavnostmi, kijih izvajajo njihovi poslovni partnerji. "Dogovor sicer ni idealen, je vseeno ključen korak naprej pri zagotavljanju odgovornosti podjetij za kršitve, ki jih povzročijo ali njim prispevajo," je sporazum za časnik Dnevnik komentirala naša Elena. Na žalost pa je dogovor iz obsega obveze skrbnega pregleda izključilo vplive podjetij na podnebne spremembe in pa večino aktivnosti finančnega sektorja, [več ...]
O praznični prekomernosti in nevidnih sestavinah daril
V predprazničnem času smo skupaj s Pravično trgovino Slovenije opozorili na pogosto spregledane nevidne sestavine daril in praznično prekomernost na vseh področjih. Preveč hrane na mizah in v hladilnikih, preveč daril, preveč ponudbe v trgovinah. Z vsakim darilom obdarjencu tudi nekaj sporočamo in verjetno si nihče ne želi podariti podpore otroškemu delu, nepravičnemu plačilu, uničevanju okolja. Nevidne sestavine so žal prisotne v večini prazničnih daril, igrač in sladkarij. Gre za izdelke, ki so izdelani izpod rok premalo plačanih ali celo zasužnjenih delavcev, tudi otrok, ali pa pri svoji pridelavi uničujejo naravo. Za izkoriščanje ne more biti kriv samo potrošnik, pomembno [več ...]
Prepočasna pot do konca fosilnih goriv (Val202)
Glede na to, da zdaj prvič COP priznava fosilna goriva kot glavni vzrok podnebne krize, gre za pomemben signal o koncu dobe fosilnih goriv. Vendar pa sporazum, sprejet na COP28 v Dubaju, vseeno pušča več vprašanj kot odgovorov o tem, kako zagotoviti pravičen prehod, ki bo temeljil na usmeritvah znanosti in ki bo financiran na pravičen način. Izid COP28 je odprl pot svetu brez fosilnih goriv, vendar je ta pot polna lukenj in nevarnosti, da bo vodila v slepo ulico. Manjka dogovor o tem, kako se bo energetski prehod financiral in kako bodo največji onesnaževalci prevzeli odgovornost. Najbolj ranljivim in [več ...]
“Bolj kot bo vroče, bolj bomo potrebovali gozd in on nas” (portal N1 o našem posvetu)
Polna dvorana na posvetu o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb, ki smo ga organizirali skupaj z DOPPS in CIPRO Slovenija, je znak, da nam v Sloveniji ni vseeno, kaj se dogaja z gozdom in da se s problematiko v Sloveniji ukvarjajo različni deležniki. Prav pomembnost medsektorskega sodelovanja je bil večkrat slišan poudarek na strokovnem posvetu. “Podnebne spremembe predstavljajo velik izziv tudi za gozdove. Z vso večjo potrebo po lesnih proizvodih pa gozd ogroža tudi človek. V Sloveniji sicer imamo dolgo zgodovino sonaravnega upravljanja z gozdom in tako v stroki kot v javnosti je opaziti skrb za gozd, a [več ...]
Intervju z Lidijo Živčič na radiu Prvi
Raziskave kažejo, da se razlike med bogatimi in revnimi povečujejo, pri čemer ne gre več toliko za razlike med posameznimi državami, ampak za razlike med sloji znotraj držav. Na podlagi javno objavljenih podatkov je časnik Guardian nedavno objavil analizo, po kateri so bila zasebna letala 200 milijarderjev od začetka leta 2022 do danes v zraku skupno kar 11 let, njihov ogljični odtis pa je enak odtisu skoraj 40.000 Britancev. Lidija Živčič je tudi o energetski dekadenci govorila kot gostja v oddaji Intervju na radiu Prvi. »Z energijo ravnamo zelo razvratno. Velik problem je, da se o energetski dekadenci na politični [več ...]
