Koristi energetskih skupnosti (Dnevnik)

Zanimanje za energetske skupnosti narašča in občine bodo morale začeti razmišljati o vzpostavitvi skupnostnih energetskih projektov in o tem, kako vanje vključiti lokalno prebivalstvo. Sploh če bo sprejet predlog novega energetskega zakona, bo načrtovanje skupnostnih elektrarn, obvezno za vse občine z več kot 10.000 prebivalci. V Focusu to spodbudo seveda pozdravljamo, saj imajo skupnostni energetski projekti lahko mnogotere koristi za lokalno skupnost, kar smo izpostavili tudi v časniku Dnevnik. Zlasti so energetske skupnosti zanimive za tiste, ki nimajo primerne strehe za postavitev lastne sončne elektrarne, za tiste, ki živijo v večstanovanjskih stavbah, in za tiste, ki si lastne naprave ne [več ...]

NEPN potrebuje tudi obnovljivi scenarij (Energetika.net)

Država sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je na mednarodni konferenci v organizaciji Focusa in konzorcija Together For 1.5 uvodoma povedala, da bo Slovenija težko nadoknadila razvojni zaostanek na področju obnovljivih virov energije v tako kratkem času. Ocenila je, da realno lahko Slovenija doseže med 30 % in 35 % OVE deleža do 2030, kar pa je bistveno pod 42,5 % kolikor je priporočila Evropska komisija decembra lani v svoji oceni osnutka slovenskega NEPN-a. Taj Zavodnik, koordinator programa Energija v Focusu, je po konferenci za portal Energetika.net komentiral, da seveda trenutno stanje odraža prejšnje politike, vendar [več ...]

7. 3. 2024|Oznake: |

Dovolj za vse v radijski oddaji Vsi sosedje

Boštjan Remic, ki se pri svojem delu v Focusu posveča predvsem energetskim skupnostim in obnovljivim virom energije, je predstavil zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno Sončna šola Hrastnik in platformo Dovolj za vse (oboje Focus pelje v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE) v oddaji Vsi sosedje na radiu Zeleni val. S kampanjo "Vsi sosedje povezani v skupnosti" v Zavodu Nefiks spodbujajo vse prebivalce osrednjeslovenske regije, da se pridružijo aktivnostim društev in drugih nevladnih organizacij. Tako želijo okrepiti pristne povezave v skupnostih, kamor se priseljuje veliko ljudi in preprečiti, da se sosedje ne bi več poznali med seboj. Z Boštjanom Remicem se [več ...]

29. 2. 2024|Oznake: , , |

Zgolj zamenjava energentov ni dovolj (Siol.net)

V prvem mesecu letošnjega leta smo predstavili poročilo Pariški sporazum in scenarij 1.5°C: pospeševanje zelenega prehoda in koristi za družbo ter gospodarstvo, ki je postreglo z dodatnimi dokazi, da prehod na podnebno nevtralno družbo v skladu s ciljem za omejitev zvišanja temperature do 1,5 °C iz Pariškega sporazuma ni le nujen z vidika blaženja podnebnih sprememb, temveč prinaša tudi gospodarske in družbene koristi. Pri tem pa koristi močno odtehtajo stroške. Kmalu po novinarski konferenci si je Taj Zavodnik, koordinator programa Energija v Focusu, vzel čas za pogovor z novinarjem spletnega portala Siol.net Davidom Kosom o različnih vidikih zelenega prehoda. V [več ...]

20. 2. 2024|Oznake: |

Energetsko revščino bomo zmanjšali, če bo denar (Dnevnik)

Lidija Živčič je za časnik Dnevnik komentirala akcijski načrt vlade za zmanjševanje energetske revščine. »Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine naslavlja ključne izzive; če ga bomo le dosledno izvedli, bodo to prvi nujni koraki. Zlasti smo veseli ukrepa, da bo za ljudi, ki jih pesti energetska revščina, na voljo pet milijonov evrov za sodelovanje v energetskih skupnostih,« pravi Lidija Živčič. Na Focusu menimo, da je treba nujno razmisliti, kako bomo v skupnostne energetske projekte vključevali tudi tiste, ki si sami ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Velik izziv pri zmanjševanju energetske revščine je tudi informiranost. »Nekateri centri za socialno delo že informirajo in [več ...]

11. 1. 2024|Oznake: |

Z direktivo podprt skrbni pregled poslovanja podjetij (Dnevnik)

Prejšnji teden sta Svet EU in Evropski parlament sklenila dogovor o vsebini direktive skrbnem pregledu podjetjih glede trajnosti (CSDDD), ki bo za velika podjetja določila obveznosti glede dejanskih in morebitnih škodljivih vplivov na človekove pravice in okolje zvezi njihovimi lastnimi dejavnostmi, dejavnostmi njihovih podružnic in dejavnostmi, kijih izvajajo njihovi poslovni partnerji. "Dogovor sicer ni idealen, je vseeno ključen korak naprej pri zagotavljanju odgovornosti podjetij za kršitve, ki jih povzročijo ali njim prispevajo," je sporazum za časnik Dnevnik komentirala naša Elena. Na žalost pa je dogovor iz obsega obveze skrbnega pregleda izključilo vplive podjetij na podnebne spremembe in pa večino aktivnosti finančnega sektorja, [več ...]

21. 12. 2023|Oznake: , |

O praznični prekomernosti in nevidnih sestavinah daril

V predprazničnem času smo skupaj s Pravično trgovino Slovenije opozorili na pogosto spregledane nevidne sestavine daril in praznično prekomernost na vseh področjih. Preveč hrane na mizah in v hladilnikih, preveč daril, preveč ponudbe v trgovinah. Z vsakim darilom obdarjencu tudi nekaj sporočamo in verjetno si nihče ne želi podariti podpore otroškemu delu, nepravičnemu plačilu, uničevanju okolja. Nevidne sestavine so žal prisotne v večini prazničnih daril, igrač in sladkarij. Gre za izdelke, ki so izdelani izpod rok premalo plačanih ali celo zasužnjenih delavcev, tudi otrok, ali pa pri svoji pridelavi uničujejo naravo. Za izkoriščanje ne more biti kriv samo potrošnik, pomembno [več ...]

21. 12. 2023|Oznake: , |

Prepočasna pot do konca fosilnih goriv (Val202)

Glede na to, da zdaj prvič COP priznava fosilna goriva kot glavni vzrok podnebne krize, gre za pomemben signal o koncu dobe fosilnih goriv. Vendar pa sporazum, sprejet na COP28 v Dubaju, vseeno pušča več vprašanj kot odgovorov o tem, kako zagotoviti pravičen prehod, ki bo temeljil na usmeritvah znanosti in ki bo financiran na pravičen način. Izid COP28 je odprl pot svetu brez fosilnih goriv, vendar je ta pot polna lukenj in nevarnosti, da bo vodila v slepo ulico. Manjka dogovor o tem, kako se bo energetski prehod financiral in kako bodo največji onesnaževalci prevzeli odgovornost. Najbolj ranljivim in [več ...]

14. 12. 2023|Oznake: |

“Bolj kot bo vroče, bolj bomo potrebovali gozd in on nas” (portal N1 o našem posvetu)

Polna dvorana na posvetu o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb, ki smo ga organizirali skupaj z DOPPS in CIPRO Slovenija, je znak, da nam v Sloveniji ni vseeno, kaj se dogaja z gozdom in da se s problematiko v Sloveniji ukvarjajo različni deležniki. Prav pomembnost medsektorskega sodelovanja je bil večkrat slišan poudarek na strokovnem posvetu. “Podnebne spremembe predstavljajo velik izziv tudi za gozdove. Z vso večjo potrebo po lesnih proizvodih pa gozd ogroža tudi človek. V Sloveniji sicer imamo dolgo zgodovino sonaravnega upravljanja z gozdom in tako v stroki kot v javnosti je opaziti skrb za gozd, a [več ...]

14. 12. 2023|Oznake: , |

Intervju z Lidijo Živčič na radiu Prvi

Raziskave kažejo, da se razlike med bogatimi in revnimi povečujejo, pri čemer ne gre več toliko za razlike med posameznimi državami, ampak za razlike med sloji znotraj držav. Na podlagi javno objavljenih podatkov je časnik Guardian nedavno objavil analizo, po kateri so bila zasebna letala 200 milijarderjev od začetka leta 2022 do danes v zraku skupno kar 11 let, njihov ogljični odtis pa je enak odtisu skoraj 40.000 Britancev. Lidija Živčič je tudi o energetski dekadenci govorila kot gostja v oddaji Intervju na radiu Prvi. »Z energijo ravnamo zelo razvratno. Velik problem je, da se o energetski dekadenci na politični [več ...]

30. 11. 2023|Oznake: , , |

Pred COP28: odstotek najbogatejših je kriv za večino izpustov (Večer)

Oxfam je v sodelovanju s strokovnjaki in novinarji časnika The Guardian izvedel najobsežnejšo študijo globalne podnebne neenakosti do zdaj. Slednja je pokazala, da je elitna skupina, ki jo sestavlja 77 milijonov ljudi, vključno z milijarderji, milijonarji in tistimi s plačami več kot 130.000 evrov na leto, proizvedla 16 odstotkov vseh emisij CO2 v letu 2019. Na drugi strani pa bi po izračunih iz študije trajalo približno 1500 let, da bi nekdo v najnižjih 99 odstotkih proizvedel toliko ogljika, kot ga proizvedejo najbogatejši milijarderji v enem letu. Raziskavo Veliki ogljični razkorak, ki se je posvetila vzrokom in posledicam ogljične neenakosti in [več ...]

28. 11. 2023|Oznake: |

Med kandidatkami za ime tedna na Valu 202

Vsak ponedeljek na drugem programu Radia Slovenija, na valovih Vala 202, izbirajo "nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več". V ponedeljek, 20. novembra 2023, je bila med tremi kandidatkami za Ime tedna tudi Lidija Živčič iz Focusa, koordinatorica projekta Empowermed. Tako so navedli: Lidija Živčič, strokovna vodja in soustanoviteljica društva za sonaraven razvoj Focus, ter ena od pionirk na področju raziskovanja energetske revščine v slovenskem prostoru. Projekt EmpowerMed, ki ga je koordinirala med letoma 2019 in 2023 ter vzpostavila energetska skupnostna srečanja je prejel nagrado Evropske komisije za družbeno inovacijo leta. Vir: https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175002492 [več ...]

22. 11. 2023|Oznake: , , |

Drago je imeti avtomobil, tudi za okolje (Koda)

Evropska organizacija Transport & Environment, s katero Focus na področju trajnostne mobilnosti sodeluje že leta, je ugotovila, da je pet največjih evropskih avtomobilskih proizvajalcev svoje najcenejše modele avtomobilov podražilo v povprečju za 41 odstotkov. To je precej več, kot so zrasli inflacija in stroški materiala. Na drugi strani pa se kljub rekordnim dobičkom močno upirajo standardu EURO7, ki poleg omejitve dovoljenih izpustov določa tudi največjo dovoljeno količino trdih delcev in mikroplastike, ki nastajajo pri uporabi pnevmatik in zavor. Novi standard so evropski poslanci kljub nasprotovanju potrdili, a v zelo okrnjeni obliki. Poleg tega so se v oddaji Koda na prvem [več ...]

14. 11. 2023|Oznake: |

Podkast: smo na razpotju in potrebujemo drugačen model razvoja

V 6. epizodi podkasta ECHO – Odmev v prihodnost je bila gostja Lidija Živčič, naša strokovna vodja, soustanoviteljica Focusa, izkušena vodja (mednarodnih) projektov in strokovnjakinja na področju energetske revščine. Pogovor je bil osredotočen predvsem na koncept pravičnosti in vključenosti ter povezovanje z zelenim prehodom in trajnostnim razvojem, izpostavljena pa je bila vloga in naloga energetskega sektorja pri tem. Kot je povzela Tina Forte, ki je vodila pogovor, je Lidijin odmev v prihodnost opozorilo, da smo v tem trenutku na razpotju in da je potrebno delovati v smeri lepe slike prihodnosti, ki vključuje drugačen model razvoja in upošteva omejitve narave. Zelen [več ...]

6. 11. 2023|Oznake: , , |

Najbolj zelena je energija, ki je ne porabimo (MMC)

Novinar Gorazd Kosmač z MMC RTVSLO je za predstavitev argumentov za in proti gradnji novega bloka jedrske elektrarne Krško na nas naslovil vprašanje, ali je v tem primeru referendum prava pot. Lidija Živčič je odgovorila:  "Referendum je lahko dobra pot, vendar pa bo moralo biti zelo jasno, o čem se na referendumu odločamo. Na takšnem referendumu se namreč ne bomo odločali samo o tem, ali zgraditi še en jedrski objekt ali ne, temveč predvsem o tem, ali bomo naredili premik energetike v neko drugačno prihodnost ali ne. Odločali se bomo o tem, ali bo zeleni in pravičen energetski prehod v [več ...]

6. 10. 2023|Oznake: |

Meje rasti (Radio Prvi)

Naravni viri so omejeni in neskončna rast ljudi in proizvodnje na omejenem planetu preprosto ni mogoča. Kljub temu je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v zadnjem nagovoru o stanju v Evropski uniji v tem mandatu precejšnjo pozornost namenila gospodarstvu in vlaganju v zelene tehnologije. Sredi septembra je zato novinarka Špela Novak v središče oddaje Eppur si muove - In vendar se vrti na 1. programu Radia Slovenija postavila meje rasti. Izhodišče je bilo poročilo, ki ga je leta 1972 objavila skupina znanstvenikov pod okriljem neprofitne organizacije Rimski klub. V njem so kot glavno ugotovitev izpostavili, da se človeštvo [več ...]

20. 9. 2023|Oznake: |

Planet vremenskih ekstremov? (Tednik)

Ob koncu meseca avgusta, ki so ga v Sloveniji zaznamovale uničujoče poplave, je novinarka Anja Nab Huš za oddajo Tednik pripravila prispevek o ekstremnih vremenskih dogodkih in z njimi poveznimi podnebnimi spremembami, predvsem pa jo je zanimalo vprašanje, kakšna bo v luči tega prihodnost današnjih otrok in prihajajočih generacij. Iz dolgega pogovora z našim Tajem Zavodnikom je novinarka izpostavila njegov poudarek, da potrebujemo podnebni zakon, predvsem zato, da nas na zakonodajni ravni prisili k ukrepanju. Čeprav so obeti slabi, pa je izpostavil, da je še vedno "luč na koncu tunela". Da lahko s konkretizacijo, izvajanjem in zaostrovanjem ambicij glede blaženja [več ...]

6. 9. 2023|Oznake: |

Živimo onkraj naravnih zmožnosti (Radio SI)

Global Footprint Network vsako leto izračuna datum, do katerega na globalni ravni porabimo vse naravne vire, ki so na voljo za tisto leto. Slovenci smo že aprila iztrošili vse vire, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, dan globalnega ekološkega dolga pa je letos 2. avgust. Boštjan Remic je izpostavil v oddaji Izluščeno na Radiu SI, da dan okoljskega dolga ne kaže samo na to, da na celotnem planetu živimo onkraj naravnih zmožnosti, ampak tudi na neenakosti v svetu. »Dan okoljskega dolga je zelo dobra ilustracija, kako neenak je ta svet in kakšne velike razlike vladajo na svetovni ravni [več ...]

2. 8. 2023|Oznake: |

E-mobilnost v Ljubljani: dober dostop souporabe vozil brez izpustov

Koalicija nevladnih organizacij Clean Cities Campaign, katere član je tudi Focus,  je med 42 evropskimi mesti, glede na njihova prizadevanja na področju uvajanja deljenega prevoza in prevoza brez izpustov, Ljubljano uvrstila na deveto mesto. Pohvalili smo razširjeno in dostopno souporabo električnih avtomobilov, med slabšimi pa je v kategoriji brezemisijskih avtobusov. Na področju souporabe koles in e-skirojev se je Ljubljana izkazala slabše, saj ima le 5,1 tovrstnega kolesa in e-skiroja na tisoč prebivalcev. V tej kategoriji vodijo Helsinki z več kot 31 kolesi za souporabo na tisoč prebivalcev. »Takšne alternative so zelo pomembne, saj med drugim pripomorejo k manjšemu številu lastniških [več ...]

21. 7. 2023|Oznake: |

Vročinski val: Časa za ukrepanje zmanjkuje (Radio Prvi)

V času tretjega vročinskega vala v Sloveniji, ko pa so ponekod po svetu termometri pokazali tudi čez  50 °C, je dr. Lidija Živčič za prvi radijski program Radia Slovenija komentirala, kako bodo podnebne spremembe vplivale na Evropo in na Slovenijo. Lani je zaradi vročinskih valov po podatkih agencije Evropske unije za spremljanje podnebja Copernicus v Evropi umrlo 60 000 ljudi. Lidija Živčič poudarja, da se moramo ljudje vročini prilagoditi s spremembo življenjskih stilov in vsakodnevnih navad ter aktivnosti, npr. v času vročinskega vala nekoliko zmanjšati svoje dejavnosti, prilagoditi prehrano, način oblačenja, spalne navade in tako naprej. Ključni in nujni pa [več ...]

20. 7. 2023|Oznake: |

V drugemu predlogu Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta je še prostor za izboljšave (Naš stik)

Naš odziv na prenovo Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je povzela Slovenska tiskovna agencija (STA), objavili pa so ga tudi v reviji slovenskega elektro-gospodarstva Naš stik, na valovih Radia Prvi in na različnih spletnih potralih. Luka Mofardin je izpostavil: "Načrt ostaja še naprej podnebno nepravičen in prelaga breme razoglijčenja na prihodnje generacije, države globalnega juga ter predvsem na gospodinjstva in ljudi. Medtem pa se znova in znova popušča industriji in kapitalu, kjer sta poraba energije in emisije višje."  Taj Zavodnik pojasnjuje: "Zagotoviti moramo, da bomo znatno višji delež OVE dosegli ob sočasnem izboljšanju biotske pestrosti. To ni nemogoče. A [več ...]

20. 7. 2023|Oznake: , , |

O poletni energetski revščini in ukrepih (Dnevnik)

Med odmevi po posvetu o poletni energetski revščini, ki smo ga organizirali 6. julija v SEM v sodelovanju s Prostorožem in IPoP-om, lahko izpostavimo prispevek 'Poletna energetska revščina' za oddajo Izluščeno na Radiu Si in članek 'Vročina je lahko zelo nevarna' v časopisu Dnevnik. Za Radio Si je dr. Lidija Živčič, koordinatorica mednarodnega projekta EmpowerMed, izpostavila predvsem nujnost ukrepanja na področju spopadanja  spoletno energetsko revščino, ki je pogosto spregledana: "Gre za zelo nujen problem, ki se iz leta v leto povečuje. Zato je treba narediti vsaj neke prve nujne korake. Ti so, da je treba iskati najprej neke družbene rešitve, [več ...]

18. 7. 2023|Oznake: , , |

Tudi v energetiki bo prihodnost zelena (revija Eko dežela)

Obnovljivi viri energije postajajo tudi v Sloveniji vse pomembnejši, a za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev le zviševanje njihovega deleža v končni rabi energije ne bo dovolj. Treba je zmanjšati tudi potrebe po energiji. Naš Luka Mofardin je za revijo Eko dežela spregovoril o glavnih porabnikih energije v Sloveniji in potrebnih ukrepih za doseganje podnebnih ciljev. Opozoril, da je industrija še vedno drugi največji porabnik energije v Sloveniji, takoj za prometom. »Glavnino energije porabi manjše število podjetij iz energetsko intenzivnih dejavnosti. Zato se je, ko je govora o porabi energije in energetski učinkovitosti v podjetjih, smiselno osredotočiti predvsem na sektor industrije,« [več ...]

14. 7. 2023|Oznake: , |

Biogoriva – del rešitve ali del problema? (Radio Slovenija 1)

Naša Marjeta Benčina je v radijskem prispevku Bojana Leskovca na 1. programu Radia Slovenija pojasnila, zakaj so biogoriva v prometu del problema in ne rešitve, podrobneje pa tudi o uporabi živalskih maščob v biogorivih. "Evropa že 15 let prioritizira in spodbuja rabo biogoriv. Na začetku so bila to predvsem biogoriva 1. generacije, torej iz poljščin, iz rastlin za krmo in za hrano. Potem so kmalu ugotovili je ta hrana bolj pomembna za ljudi. Sicer se jih še vedno v veliki meri uporablja, ta biogoriva, ampak so, je nekako Evropska unija zamejila. Potem so začeli usmerjati v napredna biogoriva. To so [več ...]

Kritične surovine in materiali: je sploh smiselno iskati najdišča bližje Evropi? (Večer)

Ali bomo energetski prehod sploh lahko izpeljali brez kritičnih surovin? In ali je diverzifikacija virov zares prava rešitev za zahodni svet? O tem se je novinarka Večera Klara Širovnik pogovarjala s sodelavcema Focusa Eleno Lunder in Tajem Zavodnikom. Taj Zavodnik je poudaril, da energetska tranzicija ne sme temeljiti le na zamenjavi energenta, ampak moramo družbene aktivnosti reorganizirati tako, da bomo živeli znotraj okoljskih meja. V razvitih državah globalnega severa bo treba zmanjšati porabo energije in materialov ter izpuste toplogrednih plinov, globalnemu jugu pa dopustiti nekaj več časa in prostora za zeleni prehod. Upoštevati moramo tudi velike neenakosti med prebivalstvom posameznih [več ...]

Go to Top