Pogled na COP29 skozi prizmo enakosti spolov
Kaj pa spolna enakost in podnebni vrh v Azerbajdžanu? 12 % - takšen je bil delež ženskih predstavnic držav, ki so govorile na COP29 v prvem tednu pogajanj (Carbon Brief) Naj spomnimo, da se že organizacija podnebnega vrh ni začela z mislijo na enakopravno zastopnost spolov. V organziacijskem odboru so sprva sedeli le moški. Predsednik Azerbajdžana je šele pod plazom kiritk v odbor dodal 12 žensk, medtem ko se je skupno število moških v odboru ustavilo na številki 29. O tem je poročal časnik Guardian. S kozmetičnimi popravki pač ne bomo dosegli resnične spolne enakosti. Podnebne sprememba vplivajo na [več ...]
Dan pred zaključkom finančnega COP29 razhajanja še vedno velika
V Bakuju na letošnjih podnebnih pogajanjih COP29 je tudi precej pestra slovenska novinarska zasedba. Naša Barbara Kvac je pred zadnjim dnevom pogajanj, ko je predsedstvo konference objavilo prve osnutke končnih zaključkov, podala izjave za več medijev. "Osnutek ne vsebuje ambicij, saj ne vsebuje številk, ima pa v prvi različici dobre elemente, ki so lahko podlaga za dober dogovor, medtem ko druga različica za nevladne organizacije ni sprejemljiva. Dejansko je kompilacija slabih idej, ki so jih predstavile bogate države v tem procesu. Skrbi nas, da je že četrtek in se še vedno ne pogovarjamo o cilju. Jasno je bilo, da [več ...]
Strožja zakonodaja na področju kakovosti zraka je priložnost (Tednik)
Onesnaženost zraka je v Evropi vsako leto vzrok za približno 300.000 prezgodnjih smrti, kar pomeni, da je to največja okoljska grožnja našemu zdravju. Svet Evropske unije je v ponedeljek, 14. oktobra 2024, sprejel revidirano direktivo o kakovosti zunanjega zraka (AAQD). To je prelomni trenutek za zagovorništvo čistega zraka v Evropi. Nova direktiva uvaja strožje omejitve za glavna onesnaževala in usklajuje EU standarde s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Direktiva o kakovosti zunanjega zraka je ključna zakonodaja EU za izboljšanje kakovosti zraka v državah članicah. Cilj je zaščititi zdravje ljudi in okolje z določitvijo standardov in mejnih vrednosti za onesnaževala, kot [več ...]
Zelena luč na Valu 2020 o biogorivih
Kaj je "bio" pri biogorivih? Ob omembi biogoriv nam sicer v Focusu zasveti rdeča luča, vendar nas veseli, da je dal novinar Vala 202 Jan Grilc zeleno luč, ko je naša Marjeta Benčina kot strokovna sodelavka za "njeno" prvo temu v podkastu Zelena luč predlagala prav biogoriva. Cena uporabe biogoriv kot neke opevane rešitve za razogljičenje v prometu je veliko višja, kot si mislimo. Industrija biogoriv ima temno stran. Prvotni predpisi EU so računali le na znižanje emisij, formula pa ni upoštevala dejstva, da bo vedno več zemljišč, tudi gozdov, namenjenih za gojenje poljščin za biogoriva. Od Peruja do [več ...]
Pomanjkanje državne strategije za vetrnice (Dnevnik)
V občini Ilirska Bistrica so za začetek priprave državnega prostorskega načrta za najnovejši načrtovani vetrni projekt na območju njihove občine izvedeli šele, ko so jih s pristojnega ministrstva poklicali, da bi rezervirali dvorano za javno predstavitev pobude. Gre za enega od trenutno 11 načrtovanih vetrnih projektov v državi, za katere se je začel postopek priprave DPN. Predvideva park devetih, skupaj z elisami več kot 250 metrov visokih vetrnic s skupno instalirano močjo 63 megavatov. O tem so pisali v Dnevniku in za komentar je novinarka Veronika Rupnik Ženko zaprosila tudi Focus. Barbara Kvac je odgovorila: "Tudi v analizi, ki [več ...]
Energetske skupnosti (Dnevnik)
Povezovanje proizvajalcev in porabnikov električne energije bo igralo pomembno vlogo pri uspešni izvedbi zelenega prehoda, so izpostavili v Dnevniku v članku o energetskih skupnostih, ki so se jih lotili v luči napovedi, da bo posodobljeni slovenski energetski zakon občinam z več kot 10.000 prebivalci zapoveduje, da morajo vzpostaviti vsaj eno energetsko skupnost na temelju obnovljivih virov energije. Med dobrimi praksami je novinar Tomaž Klipšteter izpostavil prvo skupnostno vetrnico v Kataloniji in skupnostne energetske projekte belgijske energetske zadruge Ecopower, ki smo ju umestili tudi v našo kratko zbirko Dobre zgodbe vetrne energije v Evropski uniji. Med slovenskimi primeri pa je [več ...]
Predlagana preložitev izvajanja uredbe o krčenju gozdov – EUDR (več medijev)
Evropska komisija je predlagala enoletni zamik pri ključnem zakonu o dobavnih verigah – Uredbi EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Če bodo poslanci Evropskega parlamenta in ministri v Svetu EU to potezo EK potrdili, bo po njenih lastnih študijah uničenih 2.300 kvadratnih kilometrov gozdov. To bo povzročilo 49 megaton emisij toplogrednih plinov, kar je enakovredno emisijam 18 milijonov avtomobilov. Nina Tome je na predlagani zamik pripravila odziv Focusa in poudarila: "EU je tako ponovno pustila na cedilu milijone ljudi po vsem svetu, ki so odvisni od gozdov in trpijo zaradi posledic neregulirane potrošnje EU in arogance [več ...]
Kakšna bo energetska prihodnost Slovenije? (revija ESG)
Lidija Živčić je za revijo ESG (Environmental, Social, Governance – okolje, družba, upravljanje), ki je specializirana revija za trajnostni razvoj v Sloveniji, skupaj z drugimi deležniki, predstavila stališče glede načrtovane gradnje JEK2. JEK2 je tvegana in ekonomsko neupravičena naložba Stroški gradnje in vzdrževanja ponavadi krepko presežejo predvidene Izpostavila je, da so investicije v jedrsko elektrarno vse bolj tvegane, saj stroški gradnje in vzdrževanja ponavadi krepko presežejo predvidene. "Nemški inštitut za ekonomske raziskave DIW Berlin je naredil oceno dobičkonosnosti gradnje jedrskih elektrarn na osnovi trenutno veljavnih parametrov (cen, tehnologije …). Rezultati so pokazali, da naložba v jedrsko elektrarno v vseh [več ...]
Korak nazaj pri fosilnih gorivih (Dnevnik)
Taj Zavodnik je za časnik Dnevnik komentiral trenutni predlog Podnebnega zakona, kateri ne odpravlja subvencij na fosila goriva. Dejstvo, da je ministrstvo iz zakona umaknilo ukinitev finančnih podpor, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv, že pred medresorskim usklajevanjem, kaže, da se je država vdala pod pritiski industrije. S spodbujanjem uporabe fosilnih goriv pa si zapiramo možnosti za pravočasen in pravičen prehod v podnebno nevtralno družbo. »Ali nič ne pomeni vsakoletna ugotovitev podnebnega ogledala, da se bodo stroški ukrepanja na drugih področjih povečali, če ne odpravimo subvencioniranja fosilnih goriv? V čajsu, ko vse bolj zaostrene negativne učinke podnebnih sprememb jasno občutimo [več ...]
Izkopavanje litija v Srbiji (Studio ob 17h na radiu Prvi)
Izkopavanje litija v Srbiji je pomembna tema, saj bo to imelo ogromen vpliv na eno najbolj rodovitnih regij v Srbiji, ki naj bi prispevala kar eno petino kmetijskih pridelkov Srbije. Novinar Marjan Vešligaj se je o tem v Studiu ob 17h pogovarjal z gosti, med njimi tudi z našo Eleno Lunder, ki je ta in podobne primere spremljala z vidika odgovornosti podjetij, degradacije okolja in kršenja človekovih pravic. Izpostavila je predvsem nevarnosti za okoljsko škodo in posledice za lokalno prebivalstvo: "Hkrati je to eden največjih rezervoarjev pitne vode čez katerega teče reka Jadar, ki se izliva v Drino, ta [več ...]
Svetovni dan okoljskega dolga (Aktualna tema na Radiu Prvi)
Po podatkih organizacije Global Footprint Network smo 1. avgusta dosegli letošnji svetovni dan okoljskega dolga. To pomeni, da smo od 1. januarja do danes porabili že toliko naravnih virov, kolikor se jih lahko obnovi v letu dni. Naš strokovni sodelavec Boštjan Remic se je pogovarjal z novinarko Špelo Novak s 1. programa Radia Slovenija in opozoril na zaskrbljujoče pehanje po nenehni rasti in BDPju, na račun slabšanja pogojev za življenje. "Živimo v neki iracionalni družbeni ureditvi, da ne rečem blazni. Kdo bo rekel, da so to za začetek preveč dramatične besede, ampak če pomislimo ob vsej ozaveščenosti, ob vseh naporih [več ...]
Prevozna revščina je za Slovenijo zelo relevantna (24ur.com, STA)
"Kadar ob nizkih dohodkih porabimo razmeroma velik delež svojih prihodkov za prevoze in mobilnost, da lahko opravimo najnujnejše aktivnosti, kot so služba, zdravnik, trgovina, pošta, banka, in moramo zato varčevati na drugih področjih, ali kadar nimamo ustreznih prevozov do nujnih dejavnosti, je to lahko že prvi znak, da smo prevozno revni," je novinarki spletnega medija 24ur.com pojasnila Marjeta Benčina, ki je sodelovala v ciljnem raziskovalnem projektu Mobilnostna revščina v RS. V slednjem je bila oblikovana definicija, postavljeni so bili kazalniki za merjenje, opravljene prostorske analize in pripravljen nabor ukrepov za preprečevanje in blaženje prevozne revščine. Pojav je za Slovenijo zelo [več ...]
Stanje v naravi (oddaja Biotopi na RTV Slovenija)
Tretji del izobraževalno-dokumentarne oddaje RTV Slovenija o stanju v naravi Biotopi se osredotoča na vpliv podnebnih sprememb in upad biotske raznovrstnosti. Naša Živa Kavka Gobbo je v zadnjih minutah oddaje govorila o vplivu prehranskega sistema na okolje in podnebnih sprememb na pridelavo hrane. "Podnebne spremmeb močno vplivajo na način, kako bomo v prihodnosti pridelovali hrano, hrati pa način, kako danes pridelujemo hrano močno vpliva na podnebne spremembe." Bolivija ima tretjo najvišjo stopnjo krčenja primarnih tropskih gozdov na svetu, glavna vzroka sta industrijsko kmetijstvo, govedoreja in proizvodnja soje, ki se prideluje predvsem za krmo za živino. Tudi nezakonita sečnja lesa in [več ...]
Manj je več (TV Slovenija)
Živa Kavka Gobbo je bila gostja pogovorne oddaje na 1. programu TV Slovenija Ah, ta leta!, kjer sta skupaj z antropologom dr. Danom Podjedom govorila o nebrzdanem potrošništvu, njegovem vplivu na okolje, pomembnosti skupnostnega vidika in na sploh o konceptu 'manj je več'. V javni raziskavi o dojemanju trajnostnega načina življenja je kar 87 % prebivalk in prebivalcev Slovenije zase odgovorilo, da živi trajnostno, a se je izkazalo, da gre za navade z manjšim vplivom. Eden naših šibkejših področij glede trajnosti je transport, saj smo v Sloveniji izrazito odvisni od avtomobila, povprečno slovensko gospodinjstvo pa za prevoz porabi več kot [več ...]
O spornosti procesa odločanja o JEK2
Skupaj s kolegi iz okoljskih nevladnih organizacij Umanotera, Greenpeace Slovenija in Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter z zaslužnim profesorjem dr. Dušanom Plutom smo javno opozorili na spornost procesa odločanja o JEK2 in pomanjkanje informacij o predlogu gradnje nove jedrske elektrarne v Sloveniji. Skrbi nas predvsem pomanjkanje vključujoče in transparente javne razprave o energetski prihodnosti Slovenije ter popolna odsotnost ključnih informacij o projektu JEK2, kot so: cena izgradnje, kdo bo plačal, vpliv na cene električne energije itd. Referendum o tako pomembnem strateškem projektu se nam zdi izsiljen in preuranjen. Poleg vseh neodgovorjenih vprašanj je prva ključna neznanka [več ...]
Hrastniška skupnostna zgodba širi navdih (Al Jazeera Balkans, Globus)
Zgodba o vzpostavljanju prve zadružne skupnostne samooskrbne sončne elektrarne v Hrastniku in z njo povezane energetske skupnosti še vedno odmeva tudi v medijih. Zanimiva je zlasti zaradi svoje pionirskosti, pristopa od spodaj navzgor in sporočila, da lahko državljanke in državljani aktivno vzamemo "energijo" v svoje roke ter si zagotovimo neodzivnost o veliih energetskih igralcev. Zadružni model pa je sploh najprimernejša oblika za izvajanje skupnostnih projektov rabe obnovljivih virov, saj ohranja koristi v lokalni skupnosti, omogoča vključevanje lokalnega prebivalstva in demokratično upravljanje s skupnimi viri po principu en član-en glas. Med zadnjimi medijskimi odmevi izpostavljamo oddajo Globus na TV Slovenija z [več ...]
Posebno priznanje Financ za Sončno šolo Hrastnik
S predsednikom Energetske zadruge Zeleni Hrastnik Božidarjem Rogličem smo na podelitvi energetskih nagrad časnika Finance v sklopu 26. Dnevov energetikov prevzeli prvo uradno nagrado oziroma priznanje strokovne komisije za prvi projekt zadruge - Sončno šolo Hrastnik, ki predstavlja tudi prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji. V tesnem sodelovanju z Občino Hrastnik smo povezali 22 akterjev, pred tem ustanovili energetsko zadrugo, ki je prvi primer, da je med soustanovitelji in člani občina, razrešili številne zagate ter postavili na streho hrastniške osnovne šole skupnostno samooskrbno sončno elektrarno z močjo 300 kW. Letni prihranek izpustov ogljikovega dioksida ocenjujemo, [več ...]
O umeščanju vetrnic (Radio Prvi, Studio ob 17h)
Slovenija na področju obnovljivih virov energije vztraja na repu držav članic Evropske unije. Ne dosegamo predvidenega 25-odstotnega cilja obnovljivih virov energije v končni porabi in že nekaj let dokupujemo manjkajoče deleže. Lani smo se za doseg cilja OVE za leto 2022 (dosegli smo okoli 23 % - največ doslej) dogovorili za statistični prenos s Hrvaško, finančne posledice tega pa znašajo okoli 10 milijonov evrov. Trenutno so v Sloveniji tri vetrnice Medtem ko so sončne elektrarne v Sloveniji v naglem porastu, potencial voda je domala izkoriščen, pa smo pri vetrni energiji na predzadnjem mestu v Evropi. Vetrnice pri nas predstavljajo zanemarljiv [več ...]
Okoljski odtis hrane na naših krožnikih (Val 202)
Naša predsednica Živa Kavka Gobbo je na dogodku 'Ali je trgovinska politika EU združljiva z zelenim dogovorom?' govorila o neusklajenosti evropskih politik z zelenim dogovorom in poudarila, da ima Evropska unija dvoličen odnos do zelenega prehoda, saj podpira prakse, ki omogočajo kršenje človekovih pravic. S tem je povezano veliko prehranskih izdelkov na trgovskih policah. Eden takšnih izdelkov, ki ga veliko ljudi uživa vsak dan in pri pridelavi katerega se močno odražata vpliv podnebnih sprememb in kršenje človekovih pravic, pa je kava. O tem sta se pogovarjala z novinarjem Vala 202 Gorazdom Rečnikom za oddajo Aktualno, kjer je izpostavila: "Ja, kava [več ...]
Širjenje prometnic v zavarovanih območjih (Čas za zemljo)
V slovenskih gozdovih z odpiranjem novih predelov gozdov za gospodarsko rabo izgubljamo pomembna območja za varstvo najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. V zadnjih dvajsetih letih smo v Sloveniji samo na območjih Natura 2000 uredili več tisoč kilometrov gozdnih vlak. Potrebovali bi ustrezno mrežo dovolj velikih gozdnih rezervatov, ki bi omogočala dolgoročno ohranitev ogroženih vrst. Naše sporočilo za javnost o tej problematiki je povzela tudi Anja Kralj za portal Čas za zemljo, kjer je Nina Tome izpostavila: "Ob odpiranju novih predelov gozdov z gozdnimi vlakami bi vsako tovrstno dejanje nujno potrebovalo analizo groženj, ki jih s tem naredimo biodiverziteti in analizo, [več ...]
Potrjen predlog direktive CSDDD vsebinsko prešibek (Delo)
Nedavna odločitev predstavnikov držav članic Evropske unije, da podprejo predlog direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (Corporate Sustainability Due Diligence Directive – CSDDD), predstavlja pomemben korak k uveljavljanju odgovornosti podjetij za njihov vpliv na človekove pravice in okolje. Kljub temu pa je sprejem zasenčen zaradi sprememb v zadnjem trenutku, ki so privedle do ošibitve direktive. Glasovanje o direktivi CSDDD v odboru stalnih predstavnikov vlad držav članic Evropske unije (Coreper) bi moralo biti zgolj formalnost, saj je bil predlog po treh letih piljenja usklajen med evropskimi institucijami – evropskim parlamentom in svetom EU –, in s podjetji, gospodarskimi združenji, [več ...]
Koristi energetskih skupnosti (Dnevnik)
Zanimanje za energetske skupnosti narašča in občine bodo morale začeti razmišljati o vzpostavitvi skupnostnih energetskih projektov in o tem, kako vanje vključiti lokalno prebivalstvo. Sploh če bo sprejet predlog novega energetskega zakona, bo načrtovanje skupnostnih elektrarn, obvezno za vse občine z več kot 10.000 prebivalci. V Focusu to spodbudo seveda pozdravljamo, saj imajo skupnostni energetski projekti lahko mnogotere koristi za lokalno skupnost, kar smo izpostavili tudi v časniku Dnevnik. Zlasti so energetske skupnosti zanimive za tiste, ki nimajo primerne strehe za postavitev lastne sončne elektrarne, za tiste, ki živijo v večstanovanjskih stavbah, in za tiste, ki si lastne naprave ne [več ...]
NEPN potrebuje tudi obnovljivi scenarij (Energetika.net)
Država sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je na mednarodni konferenci v organizaciji Focusa in konzorcija Together For 1.5 uvodoma povedala, da bo Slovenija težko nadoknadila razvojni zaostanek na področju obnovljivih virov energije v tako kratkem času. Ocenila je, da realno lahko Slovenija doseže med 30 % in 35 % OVE deleža do 2030, kar pa je bistveno pod 46 % kolikor je priporočila Evropska komisija decembra lani v svoji oceni osnutka slovenskega NEPN-a. Taj Zavodnik, koordinator programa Energija v Focusu, je po konferenci za portal Energetika.net komentiral, da seveda trenutno stanje odraža prejšnje politike, vendar [več ...]
Evropa presega skoraj vse planetarne meje (STA)
Če želimo okolje ohraniti v relativno stabilnem stanju, ne smemo preseči planetarnih meja - omejitev, znotraj katerih morajo naravni sistemi Zemlje delovati, da ohranimo življenje, kot ga poznamo. A šest od devetih planetarnih meja smo že presegli. Da se izognemo nepopravljivim in potencialno katastrofalnim posledicam, bodo potrebne korenite spremembe. To je bil fokus konference Življenje znotraj planetarnih meja, ki smo jo 14. februarja organizirali v Hiši EU v okviru koordinacije Evropskega podnebnega pakta. S konference je poročala tudi Slovenska tiskovna agencija (STA). Novinarka je opozorilo klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj o tem, da smo v zadnjih letih naredili še večjo škodo [več ...]
Dovolj za vse v radijski oddaji Vsi sosedje
Boštjan Remic, ki se pri svojem delu v Focusu posveča predvsem energetskim skupnostim in obnovljivim virom energije, je predstavil zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno Sončna šola Hrastnik in platformo Dovolj za vse (oboje Focus pelje v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE) v oddaji Vsi sosedje na radiu Zeleni val. S kampanjo "Vsi sosedje povezani v skupnosti" v Zavodu Nefiks spodbujajo vse prebivalce osrednjeslovenske regije, da se pridružijo aktivnostim društev in drugih nevladnih organizacij. Tako želijo okrepiti pristne povezave v skupnostih, kamor se priseljuje veliko ljudi in preprečiti, da se sosedje ne bi več poznali med seboj. Z Boštjanom Remicem se [več ...]
