Najbolj zelena je energija, ki je ne porabimo (MMC)
Novinar Gorazd Kosmač z MMC RTVSLO je za predstavitev argumentov za in proti gradnji novega bloka jedrske elektrarne Krško na nas naslovil vprašanje, ali je v tem primeru referendum prava pot. Lidija Živčič je odgovorila: "Referendum je lahko dobra pot, vendar pa bo moralo biti zelo jasno, o čem se na referendumu odločamo. Na takšnem referendumu se namreč ne bomo odločali samo o tem, ali zgraditi še en jedrski objekt ali ne, temveč predvsem o tem, ali bomo naredili premik energetike v neko drugačno prihodnost ali ne. Odločali se bomo o tem, ali bo zeleni in pravičen energetski prehod v [več ...]
Meje rasti (Radio Prvi)
Naravni viri so omejeni in neskončna rast ljudi in proizvodnje na omejenem planetu preprosto ni mogoča. Kljub temu je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v zadnjem nagovoru o stanju v Evropski uniji v tem mandatu precejšnjo pozornost namenila gospodarstvu in vlaganju v zelene tehnologije. Sredi septembra je zato novinarka Špela Novak v središče oddaje Eppur si muove - In vendar se vrti na 1. programu Radia Slovenija postavila meje rasti. Izhodišče je bilo poročilo, ki ga je leta 1972 objavila skupina znanstvenikov pod okriljem neprofitne organizacije Rimski klub. V njem so kot glavno ugotovitev izpostavili, da se človeštvo [več ...]
Planet vremenskih ekstremov? (Tednik)
Ob koncu meseca avgusta, ki so ga v Sloveniji zaznamovale uničujoče poplave, je novinarka Anja Nab Huš za oddajo Tednik pripravila prispevek o ekstremnih vremenskih dogodkih in z njimi poveznimi podnebnimi spremembami, predvsem pa jo je zanimalo vprašanje, kakšna bo v luči tega prihodnost današnjih otrok in prihajajočih generacij. Iz dolgega pogovora z našim Tajem Zavodnikom je novinarka izpostavila njegov poudarek, da potrebujemo podnebni zakon, predvsem zato, da nas na zakonodajni ravni prisili k ukrepanju. Čeprav so obeti slabi, pa je izpostavil, da je še vedno "luč na koncu tunela". Da lahko s konkretizacijo, izvajanjem in zaostrovanjem ambicij glede blaženja [več ...]
Živimo onkraj naravnih zmožnosti (Radio SI)
Global Footprint Network vsako leto izračuna datum, do katerega na globalni ravni porabimo vse naravne vire, ki so na voljo za tisto leto. Slovenci smo že aprila iztrošili vse vire, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, dan globalnega ekološkega dolga pa je letos 2. avgust. Boštjan Remic je izpostavil v oddaji Izluščeno na Radiu SI, da dan okoljskega dolga ne kaže samo na to, da na celotnem planetu živimo onkraj naravnih zmožnosti, ampak tudi na neenakosti v svetu. »Dan okoljskega dolga je zelo dobra ilustracija, kako neenak je ta svet in kakšne velike razlike vladajo na svetovni ravni [več ...]
E-mobilnost v Ljubljani: dober dostop souporabe vozil brez izpustov
Koalicija nevladnih organizacij Clean Cities Campaign, katere član je tudi Focus, je med 42 evropskimi mesti, glede na njihova prizadevanja na področju uvajanja deljenega prevoza in prevoza brez izpustov, Ljubljano uvrstila na deveto mesto. Pohvalili smo razširjeno in dostopno souporabo električnih avtomobilov, med slabšimi pa je v kategoriji brezemisijskih avtobusov. Na področju souporabe koles in e-skirojev se je Ljubljana izkazala slabše, saj ima le 5,1 tovrstnega kolesa in e-skiroja na tisoč prebivalcev. V tej kategoriji vodijo Helsinki z več kot 31 kolesi za souporabo na tisoč prebivalcev. »Takšne alternative so zelo pomembne, saj med drugim pripomorejo k manjšemu številu lastniških [več ...]
Vročinski val: Časa za ukrepanje zmanjkuje (Radio Prvi)
V času tretjega vročinskega vala v Sloveniji, ko pa so ponekod po svetu termometri pokazali tudi čez 50 °C, je dr. Lidija Živčič za prvi radijski program Radia Slovenija komentirala, kako bodo podnebne spremembe vplivale na Evropo in na Slovenijo. Lani je zaradi vročinskih valov po podatkih agencije Evropske unije za spremljanje podnebja Copernicus v Evropi umrlo 60 000 ljudi. Lidija Živčič poudarja, da se moramo ljudje vročini prilagoditi s spremembo življenjskih stilov in vsakodnevnih navad ter aktivnosti, npr. v času vročinskega vala nekoliko zmanjšati svoje dejavnosti, prilagoditi prehrano, način oblačenja, spalne navade in tako naprej. Ključni in nujni pa [več ...]
V drugemu predlogu Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta je še prostor za izboljšave (Naš stik)
Naš odziv na prenovo Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je povzela Slovenska tiskovna agencija (STA), objavili pa so ga tudi v reviji slovenskega elektro-gospodarstva Naš stik, na valovih Radia Prvi in na različnih spletnih potralih. Luka Mofardin je izpostavil: "Načrt ostaja še naprej podnebno nepravičen in prelaga breme razoglijčenja na prihodnje generacije, države globalnega juga ter predvsem na gospodinjstva in ljudi. Medtem pa se znova in znova popušča industriji in kapitalu, kjer sta poraba energije in emisije višje." Taj Zavodnik pojasnjuje: "Zagotoviti moramo, da bomo znatno višji delež OVE dosegli ob sočasnem izboljšanju biotske pestrosti. To ni nemogoče. A [več ...]
O poletni energetski revščini in ukrepih (Dnevnik)
Med odmevi po posvetu o poletni energetski revščini, ki smo ga organizirali 6. julija v SEM v sodelovanju s Prostorožem in IPoP-om, lahko izpostavimo prispevek 'Poletna energetska revščina' za oddajo Izluščeno na Radiu Si in članek 'Vročina je lahko zelo nevarna' v časopisu Dnevnik. Za Radio Si je dr. Lidija Živčič, koordinatorica mednarodnega projekta EmpowerMed, izpostavila predvsem nujnost ukrepanja na področju spopadanja spoletno energetsko revščino, ki je pogosto spregledana: "Gre za zelo nujen problem, ki se iz leta v leto povečuje. Zato je treba narediti vsaj neke prve nujne korake. Ti so, da je treba iskati najprej neke družbene rešitve, [več ...]
Tudi v energetiki bo prihodnost zelena (revija Eko dežela)
Obnovljivi viri energije postajajo tudi v Sloveniji vse pomembnejši, a za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev le zviševanje njihovega deleža v končni rabi energije ne bo dovolj. Treba je zmanjšati tudi potrebe po energiji. Naš Luka Mofardin je za revijo Eko dežela spregovoril o glavnih porabnikih energije v Sloveniji in potrebnih ukrepih za doseganje podnebnih ciljev. Opozoril, da je industrija še vedno drugi največji porabnik energije v Sloveniji, takoj za prometom. »Glavnino energije porabi manjše število podjetij iz energetsko intenzivnih dejavnosti. Zato se je, ko je govora o porabi energije in energetski učinkovitosti v podjetjih, smiselno osredotočiti predvsem na sektor industrije,« [več ...]
Biogoriva – del rešitve ali del problema? (Radio Slovenija 1)
Naša Marjeta Benčina je v radijskem prispevku Bojana Leskovca na 1. programu Radia Slovenija pojasnila, zakaj so biogoriva v prometu del problema in ne rešitve, podrobneje pa tudi o uporabi živalskih maščob v biogorivih. "Evropa že 15 let prioritizira in spodbuja rabo biogoriv. Na začetku so bila to predvsem biogoriva 1. generacije, torej iz poljščin, iz rastlin za krmo in za hrano. Potem so kmalu ugotovili je ta hrana bolj pomembna za ljudi. Sicer se jih še vedno v veliki meri uporablja, ta biogoriva, ampak so, je nekako Evropska unija zamejila. Potem so začeli usmerjati v napredna biogoriva. To so [več ...]
Kritične surovine in materiali: je sploh smiselno iskati najdišča bližje Evropi? (Večer)
Ali bomo energetski prehod sploh lahko izpeljali brez kritičnih surovin? In ali je diverzifikacija virov zares prava rešitev za zahodni svet? O tem se je novinarka Večera Klara Širovnik pogovarjala s sodelavcema Focusa Eleno Lunder in Tajem Zavodnikom. Taj Zavodnik je poudaril, da energetska tranzicija ne sme temeljiti le na zamenjavi energenta, ampak moramo družbene aktivnosti reorganizirati tako, da bomo živeli znotraj okoljskih meja. V razvitih državah globalnega severa bo treba zmanjšati porabo energije in materialov ter izpuste toplogrednih plinov, globalnemu jugu pa dopustiti nekaj več časa in prostora za zeleni prehod. Upoštevati moramo tudi velike neenakosti med prebivalstvom posameznih [več ...]
Evropska uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov
O novi evropski uredbi o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov je za Radio SI, Delo in N1 govorila naša Nina Tome, ki dela predvsem na področju uvožene deforestacije. "Nebrzdano širjenje intenzivnega kmetijstva je krivo za več kot 90 odstotkov uničevanja svetovnih gozdov. In potrošnja v EU ima pomembno vlogo pri tem. Uvoz kmetijskih izdelkov v Evropo je drugi največji povzročitelj krčenja gozdov na svetu. Zdaj bodo morala podjetja prvič dokazati, da v nobeni fazi dobavne verige ni bilo krčenja gozdov. Uredba se nanaša na les, palmovo olje, sojo, kavo, kakav, kavčuk in govedo, pa tudi na večino proizvodov, ki [več ...]
Pravo ceno namesto nas plačajo drugi (revija Grazia)
Naša predsednica se vedno rada odzove na prošnje za intervju. Če je le mogoče, prilagodi svoj urnik in se potrudi najti termin za pogovor. V Focusu se namreč zavedamo, da so mediji eden od naših najpomembnejših kanalov za doseganje ljudi. Več prostora kot dobimo, bolj smo veseli. In zelo nas razveseli, ko nas opazi kakšen nov medij, da naša sporočila dosežejo nova občinstva, ki jih sicer po ustaljenih poteh ne bi… In kot to Živa dobro zna, se je pred kratkim razgovorila za revijo Grazia, za njeno zeleno izdajo Go green (dostopna je samo v tiskani obiki). Predvsem o tem, [več ...]
O okoljskem dolgu in neenakostih
Slovenija je 18. aprila dosegla dan okoljskega ali ekološkega dolga, kar pomeni, da smo do tega dne porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Če bi vsi na svetu živeli kot prebivalci Slovenije, bi po izračunih organizacije Global Footprint Network potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje. Naš strokovni sodelavec Boštjan Remic se je pogovarjal z novinarko Špelo Novak s 1. programa Radia Slovenija in izpostavil, da te številke jasno kažejo, da trenutni sistem proizvodnje in potrošnje ni vzdržen. »Ta datum pomeni, da tudi v Sloveniji živimo precej preko okoljskih zmožnosti planeta in je [več ...]
Onesnažen zrak ubija – Marjeta Benčina v Studiu ob 17h
Marjeta Benčina, ki v Focusu pokriva področje trajnostne mobilnosti, je gostovala na valovih 1. programa Radia Slovenija. Tokratni Studio ob 17h je vodila novinarka Špela Novak in oddajo naslovila Onesnažen zrak ubija – kako dolgo še? Promet je eden od glavnih krivcev za onesnaženost zraka in v povezavi s tem je Benčina izpostavila, da na področju prometa zelo pogrešamo jasno prometno strategijo. Takšno, ki bi dala poudarek javnemu potniškemu prometu in aktivni mobilnosti. »Čeprav se po eni strani zelo veliko govori o trajnostnih ukrepih, po drugi strani še zelo velik delež financ vlagamo v ceste, v širjenje cestne infrastrukture, v [več ...]
O jedrski energiji in argumentih proti
V začetku marca so se na spletnem portalu rtvslo.si v rubriki Zeleni petek posvetili polemiki, ali je drugi blok nuklearke v Krškem (JEK2) res edina rešitev za zeleni prehod, sploh glede na to, da naj bi se poraba električne energije do leta 2050 podvojila. Trenutno jedrska energija v slovenski končni porabi predstavlja približno petino, uvozimo pa približno četrtino električne energije. V Focusu smo sprejeli prošnjo za sodelovanje in opozorili na negativne plati tako same jedrske energije kot projekta gradnje novega bloka. Argumente proti je nanizal strokovni sodelavec Matjaž Grmek, ki dela na področju energije. Ali je jedrska energija zelena? Kot [več ...]
O “hitri modi” in hiperprodukciji oblačil
Tekstilna industrija je druga največja onesnaževalka okolja, pred njo je le naftna industrija. V zadnjih petnajstih letih se je proizvodnja oblačil skoraj podvojila. Hitra moda pomeni hitro in »poceni« (po nizki ceni za potrošnike, a visokih okoljskih in družbenih stroških, ki seveda niso vračunani v to ceno) narejena oblačila, ki kopirajo trende visoke mode. Nina Tome, strokovna sodelavka Focusa, pojasnjuje, zakaj je hitra moda tako problematična: "Hitra moda je problematična zaradi tempa proizvodnja–nošnja–odpadek, ki ga spodbuja. Ocenjeno je, da se več kot polovica izdelkov hitre mode zavrže v manj kot letu dni. Na leto kupimo vsaj 100 milijard kosov oblačil, [več ...]
Odrast, vizija razvoja?
Ko govorimo o razvitosti držav, to najpogosteje povezujemo z višino in rastjo bruto domačega proizvoda. Ali je to res pravo merilo? Kaj prinaša alternativni koncept odrastí? Ali odrast pomeni recesijo ali pa omogoča kakovostno življenje brez prevelikega pritiska na okolje? In kako je koncept odrastí uresničljiv v praksi – ali pa gre za utopijo? Ta vprašanja so odprli na prvem programu Radia Slovenija v oddaji Studio ob 17h. V razpravi o BDP kot merilu razvoja in odrasti kot perspektivi dobrega življenja na planetu z omejenimi viri je sodelovala tudi naša dr. Lidija Živčič. Novinarka Špela Novak je gostila tudi dr. [več ...]
Nova raziskava o prehranjevalnih navadah mladih
Živa Kavka Gobbo je za več slovenskih medijev predstavila izsledke raziskave o prehranjevalnih navadah mladih, ki jo je Focus zasnoval skupaj s Centrom za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskava je pokazala, da se mladi prehranjujejo tako kot izvorna družina. Večina jih uživa tako meso kot tudi ostale pridelke, četrtina jih količino mesa zmanjšuje. Več kot dve tretjini vprašanih ne uživa avokada in mesnih nadomestkov, kot so na primer soja ali veganski napitki. Kar dve tretjini se strinjata s trditvijo, da obožujejo meso in ga dojemajo kot naravni del človeške prehrane. Skoraj 44 odstotkov mladih [več ...]
Energetske zadruge – Tomislav Tkalec v Studiu ob 17h
Razmere na energetskem trgu še povečujejo zahteve po energetski neodvisnosti. Na mikroravni so se začele pojavljati energetske zadruge, ki jih običajno poganjajo obnovljivi viri energije. V Studiu ob 17h se je Metka Pirc pogovarjala o energetskih zadrugah - v kolikšni meri bi s tem lahko omogočili samooskrbo, kdo in kako lahko ustanovi energetsko zadrugo in kako je posameznikom ter manjšim skupnostim tlakovana pot do energetske samozadostnosti? Gostje: Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo; Boris Kupec, predsednik uprave Elektro Celje, podjetja za distribucijo električne energije; Gorazd Ažman, pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v družbi Eles; Tomislav Tkalec, Focus, [več ...]
Deforestacija v Boliviji
Živa se je v Boliviji mudila na reportažnem potovanju v okviru OFOF projekta. Odpravila se je po poteh deforestacije. Na pot je šla skupaj s fotografom Matjažem Krivicem in novinarko Dela Majo Prijatelj Videmšek. Bolivija je država, ki ima v zadnjih nekaj letih tretjo najvišjo stopnjo krčenja gozdov na svetu (za Brazilijo in DR Kongo). Vodilna vzroka za izgubo gozdov ali hudo degradacijo gozda v Boliviji sta obsežna govedoreja in proizvodnja soje, ki se prideluje predvsem za krmo za živino. Tudi nezakonita sečnja lesa in širjenje nove cestne infrastrukture (za črpanje nafte in plina, rudarjenje, proizvodnjo soje in proizvodnjo sladkornega [več ...]
O razvoju Ljubljane v štirih mandatih župana Jankovića
Časopis Dnevnik se je lotil vprašanja, kako se je v štirih mandatih župana Zorana Jankovića razvijala Ljubljana. V sobotnem Objektivu so svoje uvide predstavili trije sodelavci Focusa, na treh različnih področjih: energetiki, prometu in podnebnih spremembah. Celoten prispevek, ki prikaže, v kakšno smer je šla Ljubljana v zadnjih približno 15 letih, si lahko preberete tukaj. Ljubljana je prekomerno prometno obremenjena, kar med drugim prinaša tudi onesnaženost zraka. V Focusu so na več lokacijah po mestu izmerili višje vrednosti dušikovega dioksida od zakonsko dopustnih (40 mikrogramov na kubični meter) in višje od meje, kjer te postanejo zdravju škodljive (10 mikrogramov na [več ...]
O zelenem prehodu Slovenija za portal Zelena Slovenija
Sodelavki in sodelavca Focusa so za portal Zelena Slovenija odgovarjali na vprašanja o zavzemanju za odrast, o energetski učinkovitosti in o zaostajanju pri uvajanju obnovljivih virov energije, zelo pa so izpostavili prometni sektor, ki prednjači pri izpustih toplogrednih plinov. Skupinski intervju v celoti lahko preberete na portalu Zelena Slovenija TUKAJ. Podnebna politika Glede upravljanja podnebne politike v Sloveniji so kritično izpostavili predvsem manjko na področjih: dobre organizacijske in kadrovske strukture, celovite organizacijske strukture podnebnega upravljanja, vzpostavitve znanstvenega posvetovalnega telesa, celovitega spremljanja izvajanja podnebnih ukrepov in sprejema Podnebnega zakona. " Velik problem v Sloveniji predstavlja pomanjkanje dobre organizacijske in kadrovske strukture, [več ...]
Do utopije zgolj z vlakom ali avtobusom, avto pustite doma (Primorske novice)
Marjeta Benčina je za Primorske novice komentirala stanje prometne politike v Sloveniji, trajnostno mobilnost, javni potniški promet in širitve cest. Članek v celoti lahko preberete v tiskani izdaji ali na spletni strani Primorskih novic TUKAJ, v nadaljevanju pa nekaj poudarkov. “Pomembno je, da kot skupnost ne razmišljamo zgolj o tem, kako bomo odpravili zastoje, ampak da dolgoročno uveljavimo tudi okolju in družbi prijazne rešitve. Dodatne kapacitete ustvarijo samo še več prometa, vožnja postane še bolj privlačna, spodbuja se selitev prebivalcev na obrobja mest, vse te širitve cest pa samo še bolj prispevajo k zastojem - to je začaran krog. Zaradi [več ...]
Kolumna dr. Tomislava Tkalca v Večeru: “Najcenejša energija je tista, ki je ne porabimo”
V najnovejši kolumni za Večer Tomislav Tkalec piše o energetski revščini in varčevanju z energijo v kontekstu energetske krize, ki pretresa Evropo. Članek je v celotni dostopen na spletni strani Večera: TUKAJ, v nadaljevanju pa nekaj poudarkov. "Nekateri problemi, ki pridejo na površje v hladnejšem delu leta, so znani že leta: nekatera gospodinjstva se soočajo z izrazitimi težavami pri plačevanju stroškov energije, zato prihaja do situacij, ko ne ogrevajo svojih domovanj in živijo v prehladnih prostorih, drugi odstranjujejo radiatorje in se odklapljajo od centralnega ali daljinskega ogrevanja ter zgolj nekaj ur na dan z električnim radiatorjem poskušajo ogreti prostor ali [več ...]
