Vseevropski energetski scenarij usklajen s Pariškim sporazumom
Predstavljamo nov posodobljen vseevropski energetski scenarij za razogljičenje EU in držav članic, ki je usklajen s ciljem Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C. Scenarij podrobno opisuje bistvene spremembe, ki jih potrebujemo za boljšo, bolj zdravo, varnejšo in pravičnejšo prihodnost.
Novo IPCC poročilo: zadnje opozorilo – ukrepajte zdaj, sicer bo prepozno
Novo IPCC poročilo - celovit pregled aktualnih znanstvenih dognanj o podnebni krizi je na stotine znanstvenikov pripravljalo osem let in obsega na tisoče strani, strniti pa ga je mogoče v eno sporočilo: ukrepajte zdaj, sicer bo prepozno!
Poziv za ambicioznejšo prenovo direktiv o energetski učinkovitosti (EED) in o energiji iz obnovljivih virov (RED)
Pismo ministru za infrastrukturo mag. Bojanu Kumru, državni sekretarki mag. Tini Seršen in Urški Dolinšek, svetovalki za energijo in atomska vprašanja.
Novo poročilo: nacionalni cilji zmanjšanja emisij do leta 2030 bodo odločali o naši podnebni prihodnosti
Najnovejše poročilo z naslovom »Izvajanje uredbe o porazdelitvi prizadevanj na nacionalni ravni. Pridobljene izkušnje in priporočila projekta LIFE Unify«, pripravljenem v konzorciju LIFE Unify, vsebuje priporočila o tem, kako okrepiti in izboljšati omenjeno uredbo na podlagi izkušenj, pridobljenih na nacionalni ravni. Analizo izvajanja uredbe in priporočila za Slovenijo smo pripravili v Focus-u. Decembra 2020 so voditelji EU potrdili zavezujoč cilj vsaj 55‑odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, kar je napredek glede na prejšnji cilj EU (minus 40 odstotkov). Evropska komisija je za uresničenje tega višjega podnebnega cilja (ki je zdaj zapisan tudi v novem Evropskem podnebnem zakonu) v [več ...]
[VABILO] Lokalni podnebno-energetski ukrepi: od dolgoročnega načrtovanja do praktičnih primerov
Kje: Razvojni center Novo mesto (Podbreznik 15, Novo mesto) Kdaj: 29. 3. 2022 od 10.00 do 12.00 Ker se politike prehoda v podnebno nevtralno družbo v praksi najbolj vidno realizirajo na lokalni ravni, so občine in lokalne skupnosti ključni akter pri ukrepanju. Za učinkovito in pravočasno implementacijo podnebnih in energetskih ukrepov je izrednega pomena dolgoročno načrtovanje. To občinam omogoča, da prepoznajo ključne probleme, najpomembnejše ukrepe in najustrežnejše poti do zelenega prehoda. Takšno načrtovanje ima poleg pozitivnih učinkov z vidika blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe tudi številne pozitivne učinke, kot so npr. vplivi na posameznikovo in javno zdravje, skupnosti prijaznejši [več ...]
Kaj prinaša zakonodajni paket “Pripravljeni na 55”
14. julija je Evropska komisija predstavila paket “Pripravljeni na 55” (Fit for 55), ki s 13. zakonodajnimi predlogi kaže pot do evropskega cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050. A kot vemo, če se pripravimo le na 55, ne bomo dosegli omejitve dviga temperature na 1,5 °C. V nadaljevanju zato predstavljamo hitro oceno nekaterih ključnih predlogov Komisije. Ambicioznost: Medtem ko smo praktično vsak dan priča uničujočim vplivom podnebnih sprememb tako na okolje, življenja ljudi, kot tudi na gospodarstvo, pričakujemo, da EU izpolni zaveze iz Pariškega sporazuma. V kolikor želimo [več ...]
Netransparenta priprava načrta za okrevanje požela kritike Evropejcev
V okviru kampanje EU Cash Awards smo analizirali slovenski osnutek načrta za okrevanje in odpornost ter na glasovanje postavili nesmotrno porabo sredstev za ceste, vzpostavitev nacionalnega letalskega prevoznika in netransparenten proces priprave načrta.
Skladi EU morajo spodbujati opuščanje fosilnih goriv
V strnjenem pregledu predstavljamo možnosti za učinkovito porabo sredstev iz EU skladov za zagotavljanje pravičnejše, bolj zdrave in trajnostne prihodnosti EU - brez fosilnih goriv.
[Vabilo] Participativni procesi pri oblikovanju in izvajanju energetskih in podnebnih strategij
Brezplačna delavnica bo potekala 23. septembra 2020, v Ljubljani.
Poziv državam, da sredstva EU preusmerijo v podnebno nevtralnost
V Sloveniji so namesto investicij v ceste, plinsko infrastrukturo in okoljsko vprašljive energetske objekte, nujne naložbe v trajnosten, dostopen javni potniški promet, železniško infrastrukturo, obnovljive vire energije, s poudarkom na energetskih skupnostih in energetsko učinkovitost.
[Sporočilo za javnost] Nacionalne energetske in podnebne načrte je potrebno še izboljšati, da bodo skladni s Pariškim sporazumom
Za Slovenijo ključne priložnosti intenzivno vlaganje v železniško infrastrukturo, ukinitev subvencij fosilnim gorivom in njihovo preusmeritev v dejavnosti ključne za prehod v brezogljično družbo ter potencial energetskih skupnosti pri povečanju deleža obnovljivih virov energije.
[Gradivo za medije] Dolgoročne strategije, usklajene s Pariškim sporazumom, so najboljše smernice za gospodarsko okrevanje
Medijsko gradivo, kako lahko trajnostni spodbujevalni ukrepi pomagajo EU in državam članicam pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti Pandemija bolezni COVID-19 je močno prizadela evropske državljane in gospodarstvo. Evropa se danes sooča z gospodarskim šokom, kot ga še ni doživela. Države sprejemajo ambiciozne ukrepe za blaženje negativnih vplivov na družbo in preprečevanje gospodarskega zloma. Evropa se spopada z recesijo, zato EU in njene države članice oblikujejo ukrepe za dolgoročno oživitev gospodarstva. Ekonomski ukrepi, ki so trenutno v pripravi, so zelo pomembni v boju proti zdravstveni in gospodarski krizi, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa. Vendar pa obenem predstavljajo priložnost, da se [več ...]
Pot do okrevanja: zaradi neizkoriščenega potenciala sredstev EU za boj proti podnebnim spremembam bi morale države članice spremeniti naložbene načrte
Podatki kažejo, da naša država v sedanjem proračunskem obdobju ni izkoristila priložnosti, da bi vse razpoložljive vire prednostno namenila za trajnostni razvoj in prehod na čisto energijo.
Prenos obstoječih dobrih praks v slovenski podnebni zakon
Kot prispevek k razpravi o pomembnosti pravnega okvirja za izvajanje ciljev podnebne politike v Focusu pripravljamo serijo webinarjev. Na njih bodo različni tuji strokovnjaki in raziskovalci predstavljali pomen ter vlogo dobre podnebne zakonodaje, pomembne izkušnje iz obstoječih evropskih podnebnih zakonov ter elemente, ki jih pri snovanju nove zakonodaje ne smemo spregledati.
Programiranje sredstev EU v skladu s Pariškim sporazumom
Podnebna kriza, s katero se soočamo, zahteva nujno ukrepanje. Ker bodo podnebni ukrepi zahtevali izdatna sredstva, je pomembno, da Slovenija pri načrtovanju le-teh izkoristi potencial, ki ga predstavljajo sredstva EU v prihodnjem proračunskem obdobju (2021 – 2027). Prav tako je smiselno, da se razmisli o preusmeritvi sredstev iz trenutnega proračunskega obdobja v dejavnosti skladne s cilji podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Oblikovanje podnebnega zakona v skladu s Pariškim sporazumom
Kot prispevek k razpravi o pomembnosti pravnega okvirja za izvajanje ciljev podnebne politike v Focusu, društvu za sonaraven razvoj, pripravljamo serijo webinarjev. Na njih bodo različni tuji strokovnjaki in raziskovalci predstavljali pomen ter vlogo dobre podnebne zakonodaje, pomembne izkušnje iz obstoječih evropskih podnebnih zakonov ter elemente, ki jih pri snovanju nove zakonodaje ne smemo spregledati.
Pomen in koristi podnebih zakonov – Kaj se lahko naučimo iz britanskega podnebnega zakona?
Serija webinarjev - Zakaj potrebujemo dober podnebni zakon? Pariški podnebni sporazum je bil sprejet na podlagi soglasja svetovnih vlad, da podnebne spremembe zahtevajo nujno ukrepanje. Vsebuje dolgoročne cilje, ki jih je treba doseči za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb. Uvaja pa tudi nov okvir upravljanja, ki zajema nacionalno določene prispevke, petletne revizijske cikle za zviševanje podnebnih ciljev v prihodnje ter dolgoročne podnebne strategije. Številne vlade so že zaznale potrebo po sprejemu novih dolgoročnih upravljavskih okvirov za učinkovito izvajanje zavez Pariškega sporazuma v njihovih nacionalnih kontekstih. Kot učinkovit ukrep se je v kar nekaj državah izkazal sprejem podnebnih zakonov. K sprejemu [več ...]
Vprašalnik: mnenje deležnikov glede podnebnega ukrepanja EU in držav članic
Septembra smo pričeli z izvajanjem projekta LIFE UNIFY, v okviru katerega smo pripravili vprašalnik, s katerim želimo zbrati poglede različnih deležnikov o treh ključnih javno-političnih procesih, identificiranih v okviru projekta: nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, dolgoročnih podnebnih strategijah na nacionalni in EU ravni ter programiranju EU sredstev za podnebno ukrepanje. SODELUJ TUDI TI.
Začenjamo s koordinacijo Obzorje 2020 projekta o energetski revščini
Focus danes pričenja s koordinacijo Obzorje 2020 (Horizon 2020) projekta EmpowerMed. Projekt naslavlja izziv energetske revščine v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na vključevanju in opolnomočenju žensk. Proračun projekta znaša nekaj manj kot 2 milijona evrov. S tem bo 9 partnerjev iz 7 držav izvedlo pilotne akcije na 6 lokacijah. Projekt bo trajal do 31.8.2023.
Izid knjige: Izzivi povpraševanja po energiji v Evropi
V sklopu inovativnega vseevropskega raziskovalnega projekta ENERGISE je izšla knjiga - Izzivi povpraševanja po energiji v Evropi. V tej sta prispevek o energetski učinkovitosti, energetskih skupnostnih projektih in energetski revščini v Sloveniji pripravila tudi naša dr. Lidija Živčič in dr. Tomislav Tkalec.
