O okoljskem dolgu in neenakostih
Slovenija je 18. aprila dosegla dan okoljskega ali ekološkega dolga, kar pomeni, da smo do tega dne porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Če bi vsi na svetu živeli kot prebivalci Slovenije, bi po izračunih organizacije Global Footprint Network potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje. Naš strokovni sodelavec Boštjan Remic se je pogovarjal z novinarko Špelo Novak s 1. programa Radia Slovenija in izpostavil, da te številke jasno kažejo, da trenutni sistem proizvodnje in potrošnje ni vzdržen. »Ta datum pomeni, da tudi v Sloveniji živimo precej preko okoljskih zmožnosti planeta in je [več ...]
Onesnažen zrak ubija – Marjeta Benčina v Studiu ob 17h
Marjeta Benčina, ki v Focusu pokriva področje trajnostne mobilnosti, je gostovala na valovih 1. programa Radia Slovenija. Tokratni Studio ob 17h je vodila novinarka Špela Novak in oddajo naslovila Onesnažen zrak ubija – kako dolgo še? Promet je eden od glavnih krivcev za onesnaženost zraka in v povezavi s tem je Benčina izpostavila, da na področju prometa zelo pogrešamo jasno prometno strategijo. Takšno, ki bi dala poudarek javnemu potniškemu prometu in aktivni mobilnosti. »Čeprav se po eni strani zelo veliko govori o trajnostnih ukrepih, po drugi strani še zelo velik delež financ vlagamo v ceste, v širjenje cestne infrastrukture, v [več ...]
O jedrski energiji in argumentih proti
V začetku marca so se na spletnem portalu rtvslo.si v rubriki Zeleni petek posvetili polemiki, ali je drugi blok nuklearke v Krškem (JEK2) res edina rešitev za zeleni prehod, sploh glede na to, da naj bi se poraba električne energije do leta 2050 podvojila. Trenutno jedrska energija v slovenski končni porabi predstavlja približno petino, uvozimo pa približno četrtino električne energije. V Focusu smo sprejeli prošnjo za sodelovanje in opozorili na negativne plati tako same jedrske energije kot projekta gradnje novega bloka. Argumente proti je nanizal strokovni sodelavec Matjaž Grmek, ki dela na področju energije. Ali je jedrska energija zelena? Kot [več ...]
O “hitri modi” in hiperprodukciji oblačil
Tekstilna industrija je druga največja onesnaževalka okolja, pred njo je le naftna industrija. V zadnjih petnajstih letih se je proizvodnja oblačil skoraj podvojila. Hitra moda pomeni hitro in »poceni« (po nizki ceni za potrošnike, a visokih okoljskih in družbenih stroških, ki seveda niso vračunani v to ceno) narejena oblačila, ki kopirajo trende visoke mode. Nina Tome, strokovna sodelavka Focusa, pojasnjuje, zakaj je hitra moda tako problematična: "Hitra moda je problematična zaradi tempa proizvodnja–nošnja–odpadek, ki ga spodbuja. Ocenjeno je, da se več kot polovica izdelkov hitre mode zavrže v manj kot letu dni. Na leto kupimo vsaj 100 milijard kosov oblačil, [več ...]
Odrast, vizija razvoja?
Ko govorimo o razvitosti držav, to najpogosteje povezujemo z višino in rastjo bruto domačega proizvoda. Ali je to res pravo merilo? Kaj prinaša alternativni koncept odrastí? Ali odrast pomeni recesijo ali pa omogoča kakovostno življenje brez prevelikega pritiska na okolje? In kako je koncept odrastí uresničljiv v praksi – ali pa gre za utopijo? Ta vprašanja so odprli na prvem programu Radia Slovenija v oddaji Studio ob 17h. V razpravi o BDP kot merilu razvoja in odrasti kot perspektivi dobrega življenja na planetu z omejenimi viri je sodelovala tudi naša dr. Lidija Živčič. Novinarka Špela Novak je gostila tudi dr. [več ...]
Nova raziskava o prehranjevalnih navadah mladih
Živa Kavka Gobbo je za več slovenskih medijev predstavila izsledke raziskave o prehranjevalnih navadah mladih, ki jo je Focus zasnoval skupaj s Centrom za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskava je pokazala, da se mladi prehranjujejo tako kot izvorna družina. Večina jih uživa tako meso kot tudi ostale pridelke, četrtina jih količino mesa zmanjšuje. Več kot dve tretjini vprašanih ne uživa avokada in mesnih nadomestkov, kot so na primer soja ali veganski napitki. Kar dve tretjini se strinjata s trditvijo, da obožujejo meso in ga dojemajo kot naravni del človeške prehrane. Skoraj 44 odstotkov mladih [več ...]
Energetske zadruge – Tomislav Tkalec v Studiu ob 17h
Razmere na energetskem trgu še povečujejo zahteve po energetski neodvisnosti. Na mikroravni so se začele pojavljati energetske zadruge, ki jih običajno poganjajo obnovljivi viri energije. V Studiu ob 17h se je Metka Pirc pogovarjala o energetskih zadrugah - v kolikšni meri bi s tem lahko omogočili samooskrbo, kdo in kako lahko ustanovi energetsko zadrugo in kako je posameznikom ter manjšim skupnostim tlakovana pot do energetske samozadostnosti? Gostje: Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo; Boris Kupec, predsednik uprave Elektro Celje, podjetja za distribucijo električne energije; Gorazd Ažman, pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v družbi Eles; Tomislav Tkalec, Focus, [več ...]
Deforestacija v Boliviji
Živa se je v Boliviji mudila na reportažnem potovanju v okviru OFOF projekta. Odpravila se je po poteh deforestacije. Na pot je šla skupaj s fotografom Matjažem Krivicem in novinarko Dela Majo Prijatelj Videmšek. Bolivija je država, ki ima v zadnjih nekaj letih tretjo najvišjo stopnjo krčenja gozdov na svetu (za Brazilijo in DR Kongo). Vodilna vzroka za izgubo gozdov ali hudo degradacijo gozda v Boliviji sta obsežna govedoreja in proizvodnja soje, ki se prideluje predvsem za krmo za živino. Tudi nezakonita sečnja lesa in širjenje nove cestne infrastrukture (za črpanje nafte in plina, rudarjenje, proizvodnjo soje in proizvodnjo sladkornega [več ...]
O razvoju Ljubljane v štirih mandatih župana Jankovića
Časopis Dnevnik se je lotil vprašanja, kako se je v štirih mandatih župana Zorana Jankovića razvijala Ljubljana. V sobotnem Objektivu so svoje uvide predstavili trije sodelavci Focusa, na treh različnih področjih: energetiki, prometu in podnebnih spremembah. Celoten prispevek, ki prikaže, v kakšno smer je šla Ljubljana v zadnjih približno 15 letih, si lahko preberete tukaj. Ljubljana je prekomerno prometno obremenjena, kar med drugim prinaša tudi onesnaženost zraka. V Focusu so na več lokacijah po mestu izmerili višje vrednosti dušikovega dioksida od zakonsko dopustnih (40 mikrogramov na kubični meter) in višje od meje, kjer te postanejo zdravju škodljive (10 mikrogramov na [več ...]
O zelenem prehodu Slovenija za portal Zelena Slovenija
Sodelavki in sodelavca Focusa so za portal Zelena Slovenija odgovarjali na vprašanja o zavzemanju za odrast, o energetski učinkovitosti in o zaostajanju pri uvajanju obnovljivih virov energije, zelo pa so izpostavili prometni sektor, ki prednjači pri izpustih toplogrednih plinov. Skupinski intervju v celoti lahko preberete na portalu Zelena Slovenija TUKAJ. Podnebna politika Glede upravljanja podnebne politike v Sloveniji so kritično izpostavili predvsem manjko na področjih: dobre organizacijske in kadrovske strukture, celovite organizacijske strukture podnebnega upravljanja, vzpostavitve znanstvenega posvetovalnega telesa, celovitega spremljanja izvajanja podnebnih ukrepov in sprejema Podnebnega zakona. " Velik problem v Sloveniji predstavlja pomanjkanje dobre organizacijske in kadrovske strukture, [več ...]
Do utopije zgolj z vlakom ali avtobusom, avto pustite doma (Primorske novice)
Marjeta Benčina je za Primorske novice komentirala stanje prometne politike v Sloveniji, trajnostno mobilnost, javni potniški promet in širitve cest. Članek v celoti lahko preberete v tiskani izdaji ali na spletni strani Primorskih novic TUKAJ, v nadaljevanju pa nekaj poudarkov. “Pomembno je, da kot skupnost ne razmišljamo zgolj o tem, kako bomo odpravili zastoje, ampak da dolgoročno uveljavimo tudi okolju in družbi prijazne rešitve. Dodatne kapacitete ustvarijo samo še več prometa, vožnja postane še bolj privlačna, spodbuja se selitev prebivalcev na obrobja mest, vse te širitve cest pa samo še bolj prispevajo k zastojem - to je začaran krog. Zaradi [več ...]
Kolumna dr. Tomislava Tkalca v Večeru: “Najcenejša energija je tista, ki je ne porabimo”
V najnovejši kolumni za Večer Tomislav Tkalec piše o energetski revščini in varčevanju z energijo v kontekstu energetske krize, ki pretresa Evropo. Članek je v celotni dostopen na spletni strani Večera: TUKAJ, v nadaljevanju pa nekaj poudarkov. "Nekateri problemi, ki pridejo na površje v hladnejšem delu leta, so znani že leta: nekatera gospodinjstva se soočajo z izrazitimi težavami pri plačevanju stroškov energije, zato prihaja do situacij, ko ne ogrevajo svojih domovanj in živijo v prehladnih prostorih, drugi odstranjujejo radiatorje in se odklapljajo od centralnega ali daljinskega ogrevanja ter zgolj nekaj ur na dan z električnim radiatorjem poskušajo ogreti prostor ali [več ...]
“Nad energetsko revščino brez ukrepov” (časnik Dnevnik)
Za časnik Dnevnik je dr. Lidja Živčić iz Focusa komentirala nov predlog uredbe o energetski revščini, ki so ga pripravili na Ministrstvu za infrastrukturo. Članek je odklenjen in ga v celoti lahko prberete na spletni strani Dnevnika TUKAJ, v nadaljevanju pa nekaj poudarkov. Preozka merila Da bi morala uredba določiti širši krog upravičencev do pomoči, meni tudi Lidija Živčič, strokovna vodja v okoljski organizaciji Focus. »Višino dohodka bi lahko dokazovali s potrdili o prejetih dohodkih v zadnjih 12 mesecih. Izkušnje namreč kažejo, da imajo velike težave tudi ljudje, ki le malo presegajo cenzus za socialno pomoč in varstveni dodatek,« nam je [več ...]
Katjuša Šavc za Radio Prvi – Odziv na predlog zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu
Ministrstvo za infrastrukturo je v javno obravnavo poslalo predlog zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu, katerega namen je s sistemskimi ukrepi zmanjšati emisije toplogrednih plinov in onesnaževanja zraka iz prometa ter poiskati inovativne rešitve na področju nizkoogljičnih in brez emisijskih tehnologij v prometnem sektorju. S tem ministrstvo sledi evropskemu zelenemu dogovoru in zakonodajnemu svežnju Pripravljeni na 55, ki zahtevata odločno ukrepanje držav članic pri zmanjšanju izpustov iz prometa, med drugim s prehodom na alternativne energente, zlasti elektriko. Okoljske organizacije opozarjajo, da so alternativni viri energije zgolj eden od aspektov razogljičenja prometa. Katjuša [več ...]
