Ukrajina živi zgodbo post-komunistične in post-černobilske družbe. Pojavljata se dve dihotomiji. Prva je povezana na dogajanje v družbi, ki jo določa komunistična preteklost, kar se vidi predvsem pri delovanju državnih uradnikov in vodstev državnih podjetij, ki jim ni uspelo spremeniti mentalitete in so podobni aparatčikom. Obenem je v družbi prisotno nasprotovanje vsemu, kar je povezano s to isto preteklostjo. O nesreči v Černobilu se niti ne govori več, razen na dan obletnice. Akterji, odgovorni za delovanje jedrskih elektrarn, so jo potisnili globoko v svojo podzavest in poskušajo na vsak način nadaljevati z izkoriščanjem jedrske energije, z zanemarjanjem tveganja. Medtem v [več ...]

Tokrat pa bolj kompleksne zadeve. Ekipa ''DEAR fact finding mission'' je opravila sestanke s ključnimi akterji, ki so vključeni v procese podaljševanja življenjske dobe jedrskih reaktorjev. Sestali smo se z visokimi predstavniki Ukrajinskega državnega inšpektorata za regulacijo jedrske energije, Euroatoma – državno podjetje, ki je lastnik vseh jedrskih elektrarn v državi, Ministrstvom za okolje, Ministrstvom za energijo in premogovne tehnologije (da, zanimivo poimenovanje – dokaj povedno), Ministrstvom za zunanje zadeve in predstavništvom Evropske unije v Ukrajini. Če nekako strnem zaključke in vtise iz sestankov, je precej vidna kulturna razlika s Slovenijo. Razen na dveh sestankih nam niso ponudili niti vode. [več ...]

Verjetno ste v medijih že zasledili, da se je v Ukrajini zgodil požar. Sicer ne bi bila velika novica, toda gori na področju Černobila. Objava o požaru se je zgodila šele zjutraj 28.4., čeprav je goreti pričelo že 26.4. – ravno na 29. obletnico jedrske nesreče, je 18 kilometrov oddaljen od reaktorja 4 in samo 5 km od skladišča radioaktivnih odpadkov. Zgorelo naj bi že 400 hektarjev gozda. Ker rastline na kontaminiranem področju Černobilske cone vsebujejo radioaktivne delce, bosta požar in veter raznosila delce daleč od izvora. Verjetno po podobni poti, kot je nosilo delce ob nesreči leta 1986. V [več ...]

Po Černobilu smo dva dneva preživeli na obisku še vedno delujoče jedrske elektrarne Zaporožje. Ne leži ob mestu Zaporožje, temveč kakšno uro in pol stran (približno 100 km), ob velikem akumulacijskem jezeru Kakhovka, na reki Dnjepr. Jezero je leta 1956 nastalo za potrebe hidroelektrarne (kapaciteta 357 MW), ki je zadnja v seriji na Dnjepru. Cesta od Zaporožja do področja, kjer je elektrarna, je katastrofalna in kot pravijo, so takšne po skoraj vsej Ukrajini. Polne lukenj (skoraj več lukenj kot asfalta), z rally vozniki, ki vozijo slalom med njimi. Povedali so nam, da so najboljše ceste na področju Černobilske cone, ker [več ...]