Vodnik po direktivi o odgovornosti podjetij – CSDDD
Spomladi je EU sprejela Direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD), ki predstavlja prelomnico v korporativni odgovornosti. Države članice EU jo morajo zdaj prenesti v svojo nacionalno zakonodajo, za kar imajo še leto in pol časa. Da bi olajšali razumevanje in spremljanje tega procesa, je mreža organizacij pripravila vodnik po direktivi.
(Foto) Po koncu COP29: »To ni solidarnost«
Drame poln COP29 se je sicer v nedeljo zgodaj zjutraj sklenil z novim skupnim ciljem za podnebno financiranje, vendar je bil dogovor zaznamovan s prelomljenimi obljubami in pomanjkanjem ambicij za urgentno naslovitev naraščajoče podnebne krize. Zasluge za neuspeh pogajanj so na strani držav globalnega severa. Še posebej smo razočarani nad vlogo EU.
Evropski parlament minira lasten zakon o preprečevanju krčenja gozdov
S predlaganimi spremembami, ki zakon EUDR občutno slabijo, so evropski poslanci storili korak nazaj v boju proti uničevanju gozdov. Glasovanje je bil prvi večji preizkus za okoljsko zakonodajo EU po junijskih volitvah, ki so prinesle močnejšo desnico v Evropskem parlamentu. V Focusu Vlado RS pozivamo, da zavrnejo predlog sprememb.
K zaščiti človekovih pravic niso zavezane le države, temveč tudi podjetja, kot je Shell
V tem tednu sta se zgodila dva pomembna momenta na področju pravne odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic, okolja in prispevka k podnebnim spremembam. Na Nizozemskem je pritožbeno sodišče podalo sodbo v primeru civilne družbe proti Shellu, v Ugandi pa se je začelo zaslišanje aktivistov, ki so bili nezakonito pridržani zaradi mirnega protesta proti projektu TotalEnergies.
Denarno ozadje nasprotovanj uredbi o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov
Razkriti so bili denarni tokovi, povezani s političnim nasprotovanjem ključnemu zakonu o dobavnih verigah – Uredbi EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR), katere namen je končati soodgovornost EU za krčenje gozdov v globalnih dobavnih verigah. Evropski parlament bo o zamiku in spremembah EUDR glasoval v četrtek, 14. novembra.
Prekomerno izkoriščanje lesne biomase uničuje gozdne ekosisteme
Posledice vedno bolj obsežnega izkoriščanja lesne biomase za proizvodnjo elektrike niso vidne le v državah globalnega juga, ampak tudi v Evropi. Neverjetnih 55 % letnega poseka gozda v Evropi se zažge za energijo. Danes je mednarodni dan proti sežiganju biomase v termoelektrarnah, ki poteka pod geslom »Biomass destroys biodiversity«. Sežiganje dreves za pridobivanje elektrike v velikih termoelektrarnah dodatno obremenjuje že tako ogrožene gozdove po vsem svetu in zmanjšuje življenjski prostor divjih živali. Smo sredi krize biotske raznovrstnosti - znanstveniki napovedujejo, da bo izumrlo milijon vrst, predvsem zaradi sprememb v rabi tal, kot je uničevanje gozdov. Morali bi storiti [več ...]
Odločen NE zamiku Uredbe EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov
225 organizacij civilne družbe iz 42 držav poziva Evropski parlament in vlade držav članic EU, naj zavrnejo predlog Evropske komisije za dvanajstmesečno odložitev uporabe Uredbe EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR).
Mladi v Evropskem parlamentu predstavili Srednjeevropski mladinski manifest
The Brussels experience fostered in us the feeling of belonging in something so much bigger, what we should cherish, celebrate and take good care of. The presentations went smoothly and the feedback from the MEPs was promising which was all we needed to hear.
Predlagana preložitev izvajanja uredbe o krčenju gozdov – EUDR (več medijev)
Evropska komisija je predlagala enoletni zamik pri ključnem zakonu o dobavnih verigah – Uredbi EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Če bodo poslanci Evropskega parlamenta in ministri v Svetu EU to potezo EK potrdili, bo po njenih lastnih študijah uničenih 2.300 kvadratnih kilometrov gozdov. To bo povzročilo 49 megaton emisij toplogrednih plinov, kar je enakovredno emisijam 18 milijonov avtomobilov. Nina Tome je na predlagani zamik pripravila odziv Focusa in poudarila: "EU je tako ponovno pustila na cedilu milijone ljudi po vsem svetu, ki so odvisni od gozdov in trpijo zaradi posledic neregulirane potrošnje EU in arogance [več ...]
Buldožerji so bili tik pred tem, da ugasnejo motorje, Von der Leyen jim želi dotočiti gorivo
Evropska komisija je predlagala enoletni zamik pri ključnem zakonu o dobavnih verigah – Uredbi EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Če bo zamik potrjen, bo uničenih 2.300 kvadratnih kilometrov gozdov. To bo povzročilo 49 megaton emisij toplogrednih plinov, kar je enakovredno emisijam 18 milijonov avtomobilov.
(Ne) bodo kopali!
Na povabilo Focusa je včeraj Slovenijo obiskala Jelena Bunić iz kolektiva Marš sa Drine in predstavila kako nevaren bi bil rudnik litija za življenje ljudi in kako ogroženo je že zdaj življenje tistih ljudi, ki v Srbiji glasno nasprotujejo projektu Rio Tinto.
O nebrzdanem ekstraktivizmu na Festivalu migrantskega filma
V okviru letošnjega Festivala migrantskega filma vas vabimo na brezplačno projekcijo dokumentarnega filma "Arica", ki razkriva tragično zgodbo mesta v Čilu, uničenega zaradi nebrzdanega izkoriščanja naravnih virov s strani švedske rudarske družbe Boliden.
Izkopavanje litija v Srbiji (Studio ob 17h na radiu Prvi)
Izkopavanje litija v Srbiji je pomembna tema, saj bo to imelo ogromen vpliv na eno najbolj rodovitnih regij v Srbiji, ki naj bi prispevala kar eno petino kmetijskih pridelkov Srbije. Novinar Marjan Vešligaj se je o tem v Studiu ob 17h pogovarjal z gosti, med njimi tudi z našo Eleno Lunder, ki je ta in podobne primere spremljala z vidika odgovornosti podjetij, degradacije okolja in kršenja človekovih pravic. Izpostavila je predvsem nevarnosti za okoljsko škodo in posledice za lokalno prebivalstvo: "Hkrati je to eden največjih rezervoarjev pitne vode čez katerega teče reka Jadar, ki se izliva v Drino, ta [več ...]
Svetovni dan okoljskega dolga (Aktualna tema na Radiu Prvi)
Po podatkih organizacije Global Footprint Network smo 1. avgusta dosegli letošnji svetovni dan okoljskega dolga. To pomeni, da smo od 1. januarja do danes porabili že toliko naravnih virov, kolikor se jih lahko obnovi v letu dni. Naš strokovni sodelavec Boštjan Remic se je pogovarjal z novinarko Špelo Novak s 1. programa Radia Slovenija in opozoril na zaskrbljujoče pehanje po nenehni rasti in BDPju, na račun slabšanja pogojev za življenje. "Živimo v neki iracionalni družbeni ureditvi, da ne rečem blazni. Kdo bo rekel, da so to za začetek preveč dramatične besede, ampak če pomislimo ob vsej ozaveščenosti, ob vseh naporih [več ...]
Utrujeni, a utrjeni v svojih demokratičnih prepričanjih
V svojem zapisu je eden izmed udeležencev aktivnosti v projektu My Resistance, My Democracy strnil svoje vtise iz Bruslja, kjer so mladi udeleženci in udeleženke obiskali Evropski parlament. Svoje mnenje pa so izrazili tudi v obliki manifesta in konkretnih pričakovanj, ki so jih pripravili v upanju na uresničenje.
Kako je gorivo v naših avtih povezano s kršitvami človekovih pravic in kdo bi moral odgovarjati?
Izkoriščevalske prakse so postale vsakdanje v poslovnih modelih večjih podjetij, ki to opravičujejo kot edini način, da lahko tekmujejo na mednarodnem trgu. Eden tak primer je tudi projekt na V-Afriški obali EACOP, v lasti francoskega energetskega in naftnega podjetja Total Energies.
Stanje v naravi (oddaja Biotopi na RTV Slovenija)
Tretji del izobraževalno-dokumentarne oddaje RTV Slovenija o stanju v naravi Biotopi se osredotoča na vpliv podnebnih sprememb in upad biotske raznovrstnosti. Naša Živa Kavka Gobbo je v zadnjih minutah oddaje govorila o vplivu prehranskega sistema na okolje in podnebnih sprememb na pridelavo hrane. "Podnebne spremmeb močno vplivajo na način, kako bomo v prihodnosti pridelovali hrano, hrati pa način, kako danes pridelujemo hrano močno vpliva na podnebne spremembe." Bolivija ima tretjo najvišjo stopnjo krčenja primarnih tropskih gozdov na svetu, glavna vzroka sta industrijsko kmetijstvo, govedoreja in proizvodnja soje, ki se prideluje predvsem za krmo za živino. Tudi nezakonita sečnja lesa in [več ...]
Manj je več (TV Slovenija)
Živa Kavka Gobbo je bila gostja pogovorne oddaje na 1. programu TV Slovenija Ah, ta leta!, kjer sta skupaj z antropologom dr. Danom Podjedom govorila o nebrzdanem potrošništvu, njegovem vplivu na okolje, pomembnosti skupnostnega vidika in na sploh o konceptu 'manj je več'. V javni raziskavi o dojemanju trajnostnega načina življenja je kar 87 % prebivalk in prebivalcev Slovenije zase odgovorilo, da živi trajnostno, a se je izkazalo, da gre za navade z manjšim vplivom. Eden naših šibkejših področij glede trajnosti je transport, saj smo v Sloveniji izrazito odvisni od avtomobila, povprečno slovensko gospodinjstvo pa za prevoz porabi več kot [več ...]
Sprejeta prelomna direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD)
Ministri EU so dokončno potrdili Direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD). Pomemben korak k odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo, a direktiva ima resne pomanjkljivosti. Ključen bo učinkovit prenos v nacionalno zakonodajo.
Mlade evropska politika še kako zanima
Na drugem mednarodnem srečanju Moj upor – moja demokracija v Krakovu so imeli mladi priložnost izvedeti kako Evropska unija deluje, stkati nove prijateljske vezi in predstaviti svoje poglede na pereče probleme današnjega časa.
Okoljski odtis hrane na naših krožnikih (Val 202)
Naša predsednica Živa Kavka Gobbo je na dogodku 'Ali je trgovinska politika EU združljiva z zelenim dogovorom?' govorila o neusklajenosti evropskih politik z zelenim dogovorom in poudarila, da ima Evropska unija dvoličen odnos do zelenega prehoda, saj podpira prakse, ki omogočajo kršenje človekovih pravic. S tem je povezano veliko prehranskih izdelkov na trgovskih policah. Eden takšnih izdelkov, ki ga veliko ljudi uživa vsak dan in pri pridelavi katerega se močno odražata vpliv podnebnih sprememb in kršenje človekovih pravic, pa je kava. O tem sta se pogovarjala z novinarjem Vala 202 Gorazdom Rečnikom za oddajo Aktualno, kjer je izpostavila: "Ja, kava [več ...]
Kako se spopadati z zelenim zavajanjem podjetij in držav?
Nov vodnik Friends of the Earth Europe razčleni pogoste lažne obljube na področju hrane, kmetijstva in biotske raznovrstnosti, ki so del zelenega zavajanja podjetij in javnih politik.
S skrbnim pregledom v podjetjih do trajnostnosti
Predstavljamo nov priročnik S skrbnim pregledom v podjetjih do trajnostnosti o posledicah nedavno sprejete nove direktive CSDDD za podjetja ter posnetke predavanj in predstavitve z delavnice, ki smo jo pripravili na to temo.
Potrjen predlog direktive CSDDD vsebinsko prešibek (Delo)
Nedavna odločitev predstavnikov držav članic Evropske unije, da podprejo predlog direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (Corporate Sustainability Due Diligence Directive – CSDDD), predstavlja pomemben korak k uveljavljanju odgovornosti podjetij za njihov vpliv na človekove pravice in okolje. Kljub temu pa je sprejem zasenčen zaradi sprememb v zadnjem trenutku, ki so privedle do ošibitve direktive. Glasovanje o direktivi CSDDD v odboru stalnih predstavnikov vlad držav članic Evropske unije (Coreper) bi moralo biti zgolj formalnost, saj je bil predlog po treh letih piljenja usklajen med evropskimi institucijami – evropskim parlamentom in svetom EU –, in s podjetji, gospodarskimi združenji, [več ...]
Direktiva CSDDD pomemben mejnik na področju zaščite človekovih pravic in okolja in odgovornosti podjetij
Sprejem direktive pa je zasenčen zaradi sprememb v zadnjem trenutku, ki so privedle do ošibitve direktive. Ta bo sedaj veljala le za približno 0,05 % podjetij in poslovnih dejavnosti v EU, ki običajno predstavljajo tveganje za okolje in človekove pravice.
