Evropsko komisijo pozivamo k zaščiti zakonodajnih okvirov za trajnostni razvoj
V Focusu smo zelo zaskrbljeni glede prihajajočega predloga Omnibus, ki sta ga začrtala predsednica von der Leyen in komisar Dombrovskis. Evropsko komisijo smo pozvali, da zaščiti zakonodajni okvir za trajnostni razvoj in ne šibi zakonodaje na račun človekovih pravic in okolja. Poziv smo poslali tudi evropski komisarki Marti Kos.
Poziv vladi: Zaustavite Mercosur!
Evropska komisija je pritisnila na sprejetje trgovinskega sporazuma med državami EU in državami Mercosur, ki naj bi povečal in olajšal potovanje izdelkov z enega na drugi kontinent. S tem pa bo pospešil uvoz izdelkov, ki so ključni dejavniki krčenja gozdov, emisij toplogrednih plinov in izgube biotske raznovrstnosti ter predstavljal resno grožnjo evropskim kmetom in njihovim prihodkom. Slovensko vlado pozivamo, da izrazi jasno nasprotovanje sporazumu in glasuje proti sporazumu, saj je le-ta v nasprotju s trajnostnimi cilji Slovenije ter interesi kmetov in potrošnikov.
Priročnik za prenos Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti
V Focusu smo prevedli priročnik za prenos Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD), ki ga je pripravila skupina nevladnih organizacij vključno s European Coalition for Corporate Justice, v sklopu katere sodeluje tudi Focus. CSDDD predstavlja velik napredek pri spodbujanju odgovornega poslovnega ravnanja v EU in zunaj nje, saj od podjetij zahteva odgovornost za človekove pravice in okoljsko škodo, ki je posledica njihovih dejavnosti. Po sprejetju in objavi v Uradnem listu EU junija 2024 bodo države članice EU direktivo v naslednjih dveh letih prenesle v nacionalno zakonodajo. V priročniku so opisane ključne prednostne naloge, ki jih [več ...]
Greenwashing: komu lahko pravzaprav res verjamemo? (Val 202)
Za zelene izdelke smo pripravljeni plačati več Na podkastu Finomeni, ki ga gostita Miha Šalehar ter Boris Kokalj na Valu 202, je naša sodelavka Elena Lunder ponudila nekaj vpogledov o greenwashingu, oziroma zelenemu zavajanju. Izraze, kot so trajnostno, zeleno, ekološko, bio, etično, certificirano, naravno ter podobne vedno pogosteje najdemo na embalažah izdelkov v trgovinah. A kakšna je realnost teh trditev? Na vprašanje, kolikšen del teh certifikatov je zgolj pesek v oči, je Elena odgovorila: Ne morem vam dati točne številke, ampak lahko pa z gotovostjo rečem, da velika večina, ravno zato, ker ni neke regulirane definicije za različne izjave, [več ...]
Evropska komisija mora ohraniti ambiciozne cilje za zaščito človekovih pravic in okolja
Skupaj z več kot 160 nevladnimi organizacijami pozivamo Evropsko komisijo, da vztraja pri svojih dosedanjih ambicioznih zakonodajnih ukrepih na področju odgovornosti podjetij pri spoštovanju človekovih pravic in varstvu okolja. Skupni odziv je odgovor na napoved predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen novega »omnibus« predloga, ki bi hkrati spremenil tri ključne zakonodaje, ki imajo za skupni cilj odgovornost podjetij za spoštovanje človekovih pravic in okolja
Prazn(ičn)o obdarovanje (časzazemljo, N1, Nedeljski dnevnik)
Kitajski Shein, ki trg preplavlja s cenenimi oblačili vprašljive kakovosti, se je v Italiji znašel pod drobnogledom. Italijanski nadzorni organ za varstvo konkurence namreč spletnega velikana hitre mode preiskuje zaradi zavajajočih zelenih trditev o njegovih praksah trajnostnega razvoja. Italijanski organ za varstvo konkurence preiskuje priljubljenega spletnega trgovca zaradi očitkov o zelenem zavajanju. Podjetje, znano po izjemno nizkih cenah, naj bi zavajalo potrošnike z generičnimi in nejasnimi trditvami o okoljski trajnosti svojih izdelkov. Kritiki že dolgo opozarjajo, da Sheinov poslovni model spodbuja prekomerno potrošnjo in okoljsko škodo. V prispevku na portalu Čas za zemljo je o zavajajočih praksah ogljičnih [več ...]
EU-MERCOSUR ogroža pravice ljudi, planet in demokracijo
Sporazum EU-MERCOSUR, ki naj bi povečal trgovino s kmetijskimi proizvodi iz Latinske Amerike ter avtomobili, pesticidi in tekstilom iz Evrope, je deležen ostrih kritik številnih deležnikov. Kljub temu je bila sprejeta odločitev o zaključku pogajanj. Skupaj z več kot 400 drugimi organizacijami civilne družbe smo podpisali poziv EU, naj ga zavrne. Slovenske predstavnike pozivamo, da upoštevajo znane škodljive vplive sporazuma na podnebje, človekove pravice in male kmete ter glasujejo proti njegovi potrditvi.
Z mladimi za pravičnejši in dostopnejši sistem prehrane
Pridružili smo se društvu Iskra pri izvedbi t.i. študentske menze. Poleg tega, da so študentom in študentkam razdelili brezplačne tople obroke, smo tokrat mlade skupaj spodbudili tudi k razmisleku o vplivu obstoječega prehranskega sistema na okolje in z njimi razpravljali o nujnih sistemskih spremembah v prehranskem sistemu.
Vodnik po direktivi o odgovornosti podjetij – CSDDD
Spomladi je EU sprejela Direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD), ki predstavlja prelomnico v korporativni odgovornosti. Države članice EU jo morajo zdaj prenesti v svojo nacionalno zakonodajo, za kar imajo še leto in pol časa. Da bi olajšali razumevanje in spremljanje tega procesa, je mreža organizacij pripravila vodnik po direktivi.
(Foto) Po koncu COP29: »To ni solidarnost«
Drame poln COP29 se je sicer v nedeljo zgodaj zjutraj sklenil z novim skupnim ciljem za podnebno financiranje, vendar je bil dogovor zaznamovan s prelomljenimi obljubami in pomanjkanjem ambicij za urgentno naslovitev naraščajoče podnebne krize. Zasluge za neuspeh pogajanj so na strani držav globalnega severa. Še posebej smo razočarani nad vlogo EU.
Evropski parlament minira lasten zakon o preprečevanju krčenja gozdov
S predlaganimi spremembami, ki zakon EUDR občutno slabijo, so evropski poslanci storili korak nazaj v boju proti uničevanju gozdov. Glasovanje je bil prvi večji preizkus za okoljsko zakonodajo EU po junijskih volitvah, ki so prinesle močnejšo desnico v Evropskem parlamentu. V Focusu Vlado RS pozivamo, da zavrnejo predlog sprememb.
K zaščiti človekovih pravic niso zavezane le države, temveč tudi podjetja, kot je Shell
V tem tednu sta se zgodila dva pomembna momenta na področju pravne odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic, okolja in prispevka k podnebnim spremembam. Na Nizozemskem je pritožbeno sodišče podalo sodbo v primeru civilne družbe proti Shellu, v Ugandi pa se je začelo zaslišanje aktivistov, ki so bili nezakonito pridržani zaradi mirnega protesta proti projektu TotalEnergies.
Denarno ozadje nasprotovanj uredbi o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov
Razkriti so bili denarni tokovi, povezani s političnim nasprotovanjem ključnemu zakonu o dobavnih verigah – Uredbi EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR), katere namen je končati soodgovornost EU za krčenje gozdov v globalnih dobavnih verigah. Evropski parlament bo o zamiku in spremembah EUDR glasoval v četrtek, 14. novembra.
Prekomerno izkoriščanje lesne biomase uničuje gozdne ekosisteme
Posledice vedno bolj obsežnega izkoriščanja lesne biomase za proizvodnjo elektrike niso vidne le v državah globalnega juga, ampak tudi v Evropi. Neverjetnih 55 % letnega poseka gozda v Evropi se zažge za energijo. Danes je mednarodni dan proti sežiganju biomase v termoelektrarnah, ki poteka pod geslom »Biomass destroys biodiversity«. Sežiganje dreves za pridobivanje elektrike v velikih termoelektrarnah dodatno obremenjuje že tako ogrožene gozdove po vsem svetu in zmanjšuje življenjski prostor divjih živali. Smo sredi krize biotske raznovrstnosti - znanstveniki napovedujejo, da bo izumrlo milijon vrst, predvsem zaradi sprememb v rabi tal, kot je uničevanje gozdov. Morali bi storiti [več ...]
Odločen NE zamiku Uredbe EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov
225 organizacij civilne družbe iz 42 držav poziva Evropski parlament in vlade držav članic EU, naj zavrnejo predlog Evropske komisije za dvanajstmesečno odložitev uporabe Uredbe EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR).
Mladi v Evropskem parlamentu predstavili Srednjeevropski mladinski manifest
The Brussels experience fostered in us the feeling of belonging in something so much bigger, what we should cherish, celebrate and take good care of. The presentations went smoothly and the feedback from the MEPs was promising which was all we needed to hear.
Predlagana preložitev izvajanja uredbe o krčenju gozdov – EUDR (več medijev)
Evropska komisija je predlagala enoletni zamik pri ključnem zakonu o dobavnih verigah – Uredbi EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Če bodo poslanci Evropskega parlamenta in ministri v Svetu EU to potezo EK potrdili, bo po njenih lastnih študijah uničenih 2.300 kvadratnih kilometrov gozdov. To bo povzročilo 49 megaton emisij toplogrednih plinov, kar je enakovredno emisijam 18 milijonov avtomobilov. Nina Tome je na predlagani zamik pripravila odziv Focusa in poudarila: "EU je tako ponovno pustila na cedilu milijone ljudi po vsem svetu, ki so odvisni od gozdov in trpijo zaradi posledic neregulirane potrošnje EU in arogance [več ...]
Buldožerji so bili tik pred tem, da ugasnejo motorje, Von der Leyen jim želi dotočiti gorivo
Evropska komisija je predlagala enoletni zamik pri ključnem zakonu o dobavnih verigah – Uredbi EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Če bo zamik potrjen, bo uničenih 2.300 kvadratnih kilometrov gozdov. To bo povzročilo 49 megaton emisij toplogrednih plinov, kar je enakovredno emisijam 18 milijonov avtomobilov.
(Ne) bodo kopali!
Na povabilo Focusa je včeraj Slovenijo obiskala Jelena Bunić iz kolektiva Marš sa Drine in predstavila kako nevaren bi bil rudnik litija za življenje ljudi in kako ogroženo je že zdaj življenje tistih ljudi, ki v Srbiji glasno nasprotujejo projektu Rio Tinto.
O nebrzdanem ekstraktivizmu na Festivalu migrantskega filma
V okviru letošnjega Festivala migrantskega filma vas vabimo na brezplačno projekcijo dokumentarnega filma "Arica", ki razkriva tragično zgodbo mesta v Čilu, uničenega zaradi nebrzdanega izkoriščanja naravnih virov s strani švedske rudarske družbe Boliden.
Izkopavanje litija v Srbiji (Studio ob 17h na radiu Prvi)
Izkopavanje litija v Srbiji je pomembna tema, saj bo to imelo ogromen vpliv na eno najbolj rodovitnih regij v Srbiji, ki naj bi prispevala kar eno petino kmetijskih pridelkov Srbije. Novinar Marjan Vešligaj se je o tem v Studiu ob 17h pogovarjal z gosti, med njimi tudi z našo Eleno Lunder, ki je ta in podobne primere spremljala z vidika odgovornosti podjetij, degradacije okolja in kršenja človekovih pravic. Izpostavila je predvsem nevarnosti za okoljsko škodo in posledice za lokalno prebivalstvo: "Hkrati je to eden največjih rezervoarjev pitne vode čez katerega teče reka Jadar, ki se izliva v Drino, ta [več ...]
Svetovni dan okoljskega dolga (Aktualna tema na Radiu Prvi)
Po podatkih organizacije Global Footprint Network smo 1. avgusta dosegli letošnji svetovni dan okoljskega dolga. To pomeni, da smo od 1. januarja do danes porabili že toliko naravnih virov, kolikor se jih lahko obnovi v letu dni. Naš strokovni sodelavec Boštjan Remic se je pogovarjal z novinarko Špelo Novak s 1. programa Radia Slovenija in opozoril na zaskrbljujoče pehanje po nenehni rasti in BDPju, na račun slabšanja pogojev za življenje. "Živimo v neki iracionalni družbeni ureditvi, da ne rečem blazni. Kdo bo rekel, da so to za začetek preveč dramatične besede, ampak če pomislimo ob vsej ozaveščenosti, ob vseh naporih [več ...]
Utrujeni, a utrjeni v svojih demokratičnih prepričanjih
V svojem zapisu je eden izmed udeležencev aktivnosti v projektu My Resistance, My Democracy strnil svoje vtise iz Bruslja, kjer so mladi udeleženci in udeleženke obiskali Evropski parlament. Svoje mnenje pa so izrazili tudi v obliki manifesta in konkretnih pričakovanj, ki so jih pripravili v upanju na uresničenje.
Kako je gorivo v naših avtih povezano s kršitvami človekovih pravic in kdo bi moral odgovarjati?
Izkoriščevalske prakse so postale vsakdanje v poslovnih modelih večjih podjetij, ki to opravičujejo kot edini način, da lahko tekmujejo na mednarodnem trgu. Eden tak primer je tudi projekt na V-Afriški obali EACOP, v lasti francoskega energetskega in naftnega podjetja Total Energies.
Stanje v naravi (oddaja Biotopi na RTV Slovenija)
Tretji del izobraževalno-dokumentarne oddaje RTV Slovenija o stanju v naravi Biotopi se osredotoča na vpliv podnebnih sprememb in upad biotske raznovrstnosti. Naša Živa Kavka Gobbo je v zadnjih minutah oddaje govorila o vplivu prehranskega sistema na okolje in podnebnih sprememb na pridelavo hrane. "Podnebne spremmeb močno vplivajo na način, kako bomo v prihodnosti pridelovali hrano, hrati pa način, kako danes pridelujemo hrano močno vpliva na podnebne spremembe." Bolivija ima tretjo najvišjo stopnjo krčenja primarnih tropskih gozdov na svetu, glavna vzroka sta industrijsko kmetijstvo, govedoreja in proizvodnja soje, ki se prideluje predvsem za krmo za živino. Tudi nezakonita sečnja lesa in [več ...]
