Ljubezen in čokoladni zajčki
Smo na začetku leta 2018, za nami pa je že novo leto, trije kralji in valentinovo. Tik pred vrati so 8. marec – dan žena, 25. marec – materinski dan in velika noč. Kaj imajo skupnega, poleg tega, da so to prazniki? Obdarovanje in čokolado. In ljubezen. Navidez gre to lepo skupaj.
[prispevki prostovoljcev] Živinoreja, spregledan onesnaževalec okolja
V zadnjih letih je objavljenih vse več raziskav o vplivu živinoreje na okolje, ki opozarjajo na to, da vsebina našega krožnika v veliki meri vpliva na stanje našega okolja. Živinorejski sektor, poleg industrije in prometa, spada med tri okolju najbolj škodljive sektorje. Njegovi vplivi dandanes postajajo vedno bolj očitni in zaskrbljujoči, saj obsegajo vse od krčenja gozdov, širjenja puščav, onesnaževanja okolja ter ozračja, prekomerne porabe sladke vode, neučinkovite rabe energetskih virov, uporabe velike količine hrane za krmo rejnih živali do proizvajanja emisij toplogrednih plinov. Deževni gozdovi predstavljajo najstarejše in najbolj raznolike kopenske ekosisteme. Življenjski prostor nudijo več kot 30 milijonom [več ...]
Kam pluje Kitajska (na okoljskem področju)?
Konec najpomembnejšega notranjepolitičnega dogodka na Kitajskem, petletnega kongresa Kitajske komunistične partije, ki se je zaključil 25.10., je pokazal, da se na globalni ravni obetajo spremembe, ki bodo zagotovo v nekakšni obliki imele posledice tudi za Slovenijo, kljub naši majhnosti in nepomembnosti.
Novo poročilo razkriva lobistično moč plinske industrije, ki promovira Južni plinski koridor
Novo poročilo organizacije Corporate Europe Observatory razkriva lobistično moč plinske industrije v Bruslju ter vpliv, ki ga ima ta na energetske politike EU.
Kolesa iz bambusa, »bikesharing na veliko, poplava električnih skuterjev: mobilnostne prakse na Kitajskem
Državna regulacija na Kitajskem (včasih) dosega vidne rezultate. Tako so pred več leti sprejeli zakonodajo, ki prepoveduje prodajo bencinskih skuterjev in mopedov. Zato je na cesti mogoče srečati le električne. Kar ima dvojno pozitivno posledico: ni neznosnega hrupa in tudi zrak je čistejši. V smeri hitre elektrifikacije gredo tudi pri drugih prevoznih sredstvih. V letu 2016 je bilo na Kitajskem prodanih 520.000 električnih avtomobilov (1,86% delež vseh prodanih) od skupno prodanih 28 milijonov.
(Svoboda), internet, cenzura, kongres, partija
Ker tudi pri varovanju okolja ne moremo in ne smemo mimo človekovih pravic, se bomo tokrat dotaknili tudi te teme, predvsem skozi vidik svobode delovanja posameznikov, prostega dostopa do informacij in demokracije.
Kitajska: Oteževanje delovanja NVO-jev in nekaj besed o turizmu
Kakšno je okolje in pravni okvir delovanja nevladnih organizacij na Kitajskem, nam v drugem prispevku opiše kolega Tomislav Tkalec, ki je trenutno na izmenjavi predstavnikov nevladnih organizacij v Sanyi, na jugu Kitajske. Med drugim nam na kratko oriše še turizem, opiše izkušnjo v muzeju koral ter izkušnjo vpona do Oltarja nesmrtnosti. Uživajte v branju!
Kaj dela Focus na tropskem otoku oz. kako delujejo kitajski NVO-ji?
Iz Sanye, otoka na jugu Kitajske, se javlja Tomi, ki je tam na izmenjavi. V blogu opisuje lastno izkušnjo ter ugotovitve o delovanju okoljskih nevladnih organizacij na Kitajskem. Sprašuje se o razlikah, načinih delovanja ter političnem kontekstu. Ter tudi o masovni rekrutaciji prostovoljcev, poginu rib in vsakdanjem življenju.
Poletni kamp YFoEE na Nizozemskem: spoznavanje posledic potresov, ki so produkt črpanja plina
Poletni kamp Young Friends of Earth Europe (YFoEE) je potekal od 31. julija do 6. avgusta 2017 v okolici mesta Groningen na Nizozemskem. Namen ekskurzije je bil spoznati posledice črpanja plina na Nizozemskem, ki predstavljajo enega izmed največjih okoljskih in družbenih problemov za lokalne skupnosti na Nizozemskem, ter izvedeti, kako posamezniki in lokalne skupnosti poskušajo reševati te probleme.
Focus postal pridruženi član Friends of the Earth
Focus je postal pridruženi član mreže Friends of the Earth International. Na Bienalnem generalnem srečanju so vse organizacije, članice mreže, glasovale v našo podporo.S tem so pokazale, da si nas želijo v mreži. Obenem je bilo moč slišati zelo veliko navdušenja nad našim dobrim in kvalitetnim dosedanjim delom. Enako si bomo v Focusu zagotovo prizadevali tudi v prihodnje.
Bolzano: dobre prakse trajnostne mobilnosti
V okviru projekta Trajnostna mobilnost v praksi, je bila s strani partnerjev projekta organizirana ekskurzija v italijanski Bolzano, kjer smo si 24. in 25. 11. 2016 ogledali primere dobrih praks s področja trajnostne mobilnosti in načrtovanja prometa, ki bi jih lahko prenesli tudi v naš prostor.
Boj okoljskih aktivistov po svetu
Naš način življenja zahteva velikanski davek, predvsem v ostalih regijah sveta, ki nam zagotavljajo surovine, polizdelke, izdelke in vse druge možne proizvode, ki se znajdejo v naših supermarketih, industrijski proizvodnji ali pri nas doma. Ker pogosto nimamo priložnosti dobiti vpogleda v realnost mnogih regij sveta in ker si pred njimi pogosto zakrivamo oči ter se delamo, da takšne stvari ne obstajajo, bi vas prosil, da preberete ta prispevek do konca. Potrebno je pogledati širšo sliko, ker ni realnost zgolj to, kar se dogaja pri nas. Zato, da v t.i. razvitem svetu živimo naša relativno udobna potrošniška življenja, ljudje po svetu umirajo.
Focus na tropski Sumatri
Focus se trenutno pridružuje mreži okoljskih nevladnih organizacij Friends of the Earth (FoE). Zaradi procesa priključevanja sodelujemo na njihovemu bienalnemu srečanju, ki tokrat poteka v Indoneziji.
Blog: obisk plantaž iz sistema pravične trgovine v Gani
Petek, 30. september 2016 - Partner projekta »Sadje naj bo pravično«, Banana Link, je ta teden poslal delegacijo na plantaže ananasa in banan iz sistema pravične trgovine v Gani. Objavljamo blog s pričevanji iz terena.
Zakaj državljani plačujemo približno dvakrat več davkov kot podjetja? Ključni izzivi davčne pravičnosti v Sloveniji
Med relativno davčno obremenitvijo prebivalk in prebivalcev Slovenije ter podjetji obstaja precejšen razkorak, ki še narašča. Podjetja plačajo relativno vse manj davka, kljub temu da uživajo iste storitve države kot prebivalke in prebivalci, ki plačujejo okvirno dvakrat več kot podjetja.
Jedrski reaktorji v Ukrajini 30 let po Černobilu še vedno vzbujajo skrb
Ukrajina ima 15 dotrajanih jedrskih reaktorjev, ki so bili zgrajeni še v času Sovjetske zveze. Do leta 2020 se bo večini od njih iztekla načrtovana življenjska doba. Načrt ukrajinske vlade je, da vsem reaktorjem podaljša življenjsko dobo. Pri tem jo finančno podpirata Euratom in Evropska banka za obnovo in razvoj.
Zaključek ukrajinske misije iskanja dejstev
Ukrajina živi zgodbo post-komunistične in post-černobilske družbe. Pojavljata se dve dihotomiji. Prva je povezana na dogajanje v družbi, ki jo določa komunistična preteklost, kar se vidi predvsem pri delovanju državnih uradnikov in vodstev državnih podjetij, ki jim ni uspelo spremeniti mentalitete in so podobni aparatčikom. Obenem je v družbi prisotno nasprotovanje vsemu, kar je povezano s to isto preteklostjo. O nesreči v Černobilu se niti ne govori več, razen na dan obletnice. Akterji, odgovorni za delovanje jedrskih elektrarn, so jo potisnili globoko v svojo podzavest in poskušajo na vsak način nadaljevati z izkoriščanjem jedrske energije, z zanemarjanjem tveganja. Medtem v [več ...]
Odločitev o podaljšanju življenjske dobe reaktorju št. 2 Južnoukrajinske jedrske elektrarne
Tokrat pa bolj kompleksne zadeve. Ekipa ''DEAR fact finding mission'' je opravila sestanke s ključnimi akterji, ki so vključeni v procese podaljševanja življenjske dobe jedrskih reaktorjev. Sestali smo se z visokimi predstavniki Ukrajinskega državnega inšpektorata za regulacijo jedrske energije, Euroatoma – državno podjetje, ki je lastnik vseh jedrskih elektrarn v državi, Ministrstvom za okolje, Ministrstvom za energijo in premogovne tehnologije (da, zanimivo poimenovanje – dokaj povedno), Ministrstvom za zunanje zadeve in predstavništvom Evropske unije v Ukrajini. Če nekako strnem zaključke in vtise iz sestankov, je precej vidna kulturna razlika s Slovenijo. Razen na dveh sestankih nam niso ponudili niti vode. [več ...]
Požar v Černobilu – povečana radioaktivnost ni stvar preteklosti
Verjetno ste v medijih že zasledili, da se je v Ukrajini zgodil požar. Sicer ne bi bila velika novica, toda gori na področju Černobila. Objava o požaru se je zgodila šele zjutraj 28.4., čeprav je goreti pričelo že 26.4. – ravno na 29. obletnico jedrske nesreče, je 18 kilometrov oddaljen od reaktorja 4 in samo 5 km od skladišča radioaktivnih odpadkov. Zgorelo naj bi že 400 hektarjev gozda. Ker rastline na kontaminiranem področju Černobilske cone vsebujejo radioaktivne delce, bosta požar in veter raznosila delce daleč od izvora. Verjetno po podobni poti, kot je nosilo delce ob nesreči leta 1986. V [več ...]
Zaporožje – kjer je tvoj sosed največja jedrska elektrarna v Evropi
Po Černobilu smo dva dneva preživeli na obisku še vedno delujoče jedrske elektrarne Zaporožje. Ne leži ob mestu Zaporožje, temveč kakšno uro in pol stran (približno 100 km), ob velikem akumulacijskem jezeru Kakhovka, na reki Dnjepr. Jezero je leta 1956 nastalo za potrebe hidroelektrarne (kapaciteta 357 MW), ki je zadnja v seriji na Dnjepru. Cesta od Zaporožja do področja, kjer je elektrarna, je katastrofalna in kot pravijo, so takšne po skoraj vsej Ukrajini. Polne lukenj (skoraj več lukenj kot asfalta), z rally vozniki, ki vozijo slalom med njimi. Povedali so nam, da so najboljše ceste na področju Černobilske cone, ker [več ...]
Razglednica iz Černobila 29 let po nesreči jedrskega reaktorja
Černobilska cona je območje, ki pokriva približno 30 kilometrov v radiu od epicentra nesreče, znotraj nje se nahaja še cona 10 km. V prvi je težko najti področje visoke radiacije, medtem ko je v coni 10 km težko najti področje, kjer ni visoke radiacije. Ustanovljena je bila 5. maja 1986. Velika je kot Luksemburg in vključuje tudi področje v Belorusiji. Oblika cone ni čisto okrogla, saj so jo prilagodili glede na področje kontaminacije, ki je bilo pogojeno s smerjo vetra. Zato je razširjena proti zahodu, ter zmanjšana proti vzhodu. Pred vstopom v Černobilsko cono podpišeš izjavo, da si tam na [več ...]
