Izpostavljamo najpomembnejše mejnike, ki so zaznamovali Focusovo leto 2021:
✔️ Izvedli smo kampanjo merjenja onesnaženosti zraka z NO2
Februarja smo s člani in prostovoljci v sodelovanju z Inštitutom za zdravje in okolje izvedli terenski del “citizen science” akcije Pozor: tukaj je dihanje nevarno. Na 156 lokacijah po Ljubljani smo namestili t.i. difuzivne vzorčevalnike ter tri tedne merili koncentracije dušikovega dioksida v zraku. Meritve so pokazale, da je zdravju škodljiv plin, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil, na številnih lokacijah še vedno prisoten v previsokih koncentracijah. Da je to skrb vzbujajoče, smo opozorili tudi jeseni, ko je Svetovna zdravstvena organizacija objavila nove smernice za zaščito zdravja in v tem kontekstu v Ljubljani praktično ni lokacije, kjer koncentracije NO2 ne bi bile škodljive za zdravje. Glavni vzrok za to pa je (dizelski) motorni promet. Več >>>
✔️ Z mladimi za etično potrošnjo in pravični prehranski sistem
S Pravično trgovino Slovenije se trudimo mlade doseči med drugim prek IG in FB svežega profila FutrZaJutr, kjer Ajda raziskuje in deli načine, kako se mladi v praksi lahko prehranjujejo čimbolj trajnostno. Pridružili smo se kampanji #HoldBizAccountable, ki je zbrala 145.173 podpisov podpore zavezujoči zakonodaji za odgovornost podjetij in evropske poslance marca pozvali naj glasujejo ZA človekove pravice in okolje in podprejo poročilo o odgovornosti podjetij za spoštovanje človekovih pravic in okolja. In so ga. Zdaj pa je na vrsti Evropska komisija, ki je že večkrat odložila sprejem zakonodaje EU o skrbnosti in odgovornosti podjetij vzdolž celotne dobavne verige. Kršenje človekovih pravic in uničevanje okolja – to sta dve nevidni sestavini, ki ju želimo odstraniti z naših krožnikov in na to smo glasno opozorili ob svetovnem dnevu hrane z akcijo ‘Nevidne sestavine – vidni protest’. Če se strinjaš tudi ti, se še vedno lahko pridružiš e-pozivu TUKAJ! Več >>>
✔️ Med prvimi smo začeli opozarjati na finančne izgube TEŠ
Javnost in odločevalce smo že spomladi opozorili na izsledke dveh študij, ki sta nastali na našo pobudo v tujini. Najprej o vplivu kurjenja premoga na zdravje ljudi – če se TEŠ zapre leta 2033, kar je edina razumna rešitev izmed predlaganih scenarijev, se lahko izognemo približno 290 prezgodnjim smrtim in 700 milijonom evrov stroškov. In nato še o finančnem vidiku – upoštevajoč pospešeno rast cen električne energije in emisijskih kuponov so v organizaciji EMBER izračunali, da bodo skupne izgube TEŠ do leta 2030 znašale približno 870 milijonov evrov (analiza). Opozarjali smo, da je nujno potrebno pripraviti scenarij obvladovanja tveganja opuščanja premoga in pravičnega prestrukturiranja regije, če pride do nenapovedanega predčasnega zaprtja, a do danes kljub nevarnosti, da bomo zamudili tudi možnost koriščenja EU sredstev za prestrukturiranje, Slovenija še ni sprejela ključnih odločitev. Več >>>
V iztekajočem letu smo sodelovali organizirali tudi mednarodno spletno konferenco Prestrukturiranje premogovnih regij: vloga lokalnih skupnosti in sindikatov in sodelovali v dokumentarcu organizacije Bankwatch z našo izkušnjo boja proti TEŠ6. Ta se osredotoča na vlogo civilne družbe pri izpostavljanju napak mednarodnih finančnih institucij. Zgodbo TEŠ6 so izbrali, ker sta kljub opozorilom civilne družbe banki EIB in EBRD podprli škodljivi projekt, nato pa se po fiasku praktično umaknili iz sektorja. Več >>>
✔️ Razširili smo program potrošnje z (uvoženo) deforestacijo
Letno na globalni ravni posekamo za 5-10 površin gozda. In tudi v EU in Sloveniji smo del te globalne zgodbe, z našimi vsakodnevnimi nakupi in izbirami. V želji po povečanju zavedanja o povezavah med izdelki vsakdanje rabe in »uvoženo« deforestacijo – t.j. uničevanjem gozdov izven EU, ki so posledica načina pridelave surovin za potrošnjo v EU, smo v Focusu septembra začeli nov projekt, osredotočen na to temo. Ravno tik pred pestrim dogajanjem na zakonodajnem področju smo se poglobili v to temo, tako da smo lahko že opozorili na slabosti zakonodajnega predloga Evropske komisije, gostovali na Radiu Prvi v evropskem tednu gozdov in v Studiu ob 17h ter skovali veliko načrtov za prvo polovico naslednjega leta. Več >>>
✔️ Vrnili smo se na teren v energetsko revna gospodinjstva
Energetska revščina ostaja tema, v katero smo najbolj poglobljeni. Horizon 2020 projekt EmpowerMed, ki ga koordiniramo, je naša dr. Lidija Živčič predstavljala na številnih domačih in tujih dogodkih in konferencah, bil pa je izpostavljen tudi kot primer dobre prakse s strani evropske komisarke za energijo v enem izmed njenih govorov. Zbrali in objavili smo zbirko enostavnih nasvetov za manjšo porabo energije in skupaj z drugimi organizacijami pozvali vlado, da s protikoronskimi ukrepi zajezi povečanje energetske revščine zaradi epidemije Covid-19, jeseni pa še zaradi povišanja cen energentov. Poleg tega pa smo končno lahko začeli s terenskimi obiski najranljivejših gospodinjstev v obalnih občinah, predvidoma bomo vključili v projektni program 200 takšnih. Prijave za energetsko svetovanje in brezplačne pakete naprav za varčevanje z energijo in vodo so še vedno možne za posameznike iz občin Koper, Piran, Izola in Ankaran, ki prejemajo socialno pomoč ali varstveni dodatek ali pa imajo prihodke do največ 400 evrov mesečno. Več >>>
✔️ Uspešno smo spodbujali trajnostno mobilnost pri najmlajših
Letos se je sklenil projekt Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah, v katerem je Focus skrbel predvsem za izvajanje igre Beli zajček v vrtcih. Prek tega projekta smo partnerji s skupnimi močmi med 2018 in 2021 dosegli več kot 100.000 otrok in skoraj 6.000 vzgojiteljev in učiteljev iz cele Slovenije. Zelo praktično naravnan projekt smo septembra uradno končali z zaključno spletno konferenco, ki jo je soorganiziral Focus, pred tem pa smo še skoordinirali, da je nastal zabaven in informativen video na temo spodbujanja aktivne poti v šolo in vrtec, ki sta ga posnela Jože Robežnik in Sašo Stare. Vabljeni k ogledu! Več >>>
✔️ Naredili smo prve korake k ustanovitvi skupnosti OVE
Letos smo naredili nekaj majhnih, a pomembnih korakov k ustanovitvi skupnosti OVE v Hrastniku, kar nas zelo veseli, saj je naša dolgoletna želja sodelovati v skupnostnih energetskih projektih v praksi. Delamo sicer v tej smeri tudi v Loškem Potoku, vendar za zdaj kaže, da bo šlo hitreje v Hrastniku, kjer naj bi prva skupnostna sončna elekrarna zaživela do poletja.
Pa tudi sicer se je veliko zgodilo v LIFE IP Care4Climate projektu. Namesto mednarodne poletne šole smo organizirali spletno konferenco “Moč in pravičnost v energetskih tranzicijah” (priporočamo ogled!), izvedli smo usposabljanje za javne uslužbence na temo trajnostne oskrbe in potrošnje, sodelovali smo pri dveh usposabljanjih za koordinatorje skupnostnih projektov in na 6. nacionalni konferenci “Sončno elektrarno v vsako skupnost”, posneli štiri videe dobrih praks, posodobili in dodali 75 dobrih praks na Dovolj za vse zemljevid, objavili nov poziv za občine in začeli pogovore s tremi novimi občinami, ki jim bomo nudili podporo pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja v prihodnjem letu. Več >>>
✔️ S povezovanjem smo ubranili pitno vodo in priobalne pasove
Povezovanje je že od vsega začetka eden izmed naših imperativov. In tako smo se seveda povezali z drugimi okoljskimi in civilnodružbenimi gibanji ter organizacijami, ko je oblast sprejela škodljivi zakon o vodah. Boj, ki je na koncu pripeljal do zgodovinske zmage, smo podprli tudi v Focusu. Nismo sicer stali čisto v prvi bojni vrsti, saj nismo strokovnjaki za vode, smo pa se kot posamezniki angažirali na terenu v svojih skupnostih tako pri zbiranju podpisov za referendum kot pri spodbujanju za udeležbo na referendumu. 682.760 glasov državljanov proti škodljivi noveli zakona o vodah je podatek iz leta 2021, ki si ga bomo za vedno zapomnili in v Focusu smo ponosni, da smo bili vsaj majhen delček v tej zgodbi.
✔️ Opozarjali smo na nesprejemljivost jedrske energije in NEK2
Veliko energije smo letos vložili v opozarjanje, da jedrska energija odpira več problemov, kot jih rešuje. Junija smo s civilno družbo iz 6 držav v akciji pred krško nuklearko opozorili na problematiko podaljševanja obratovalne dobe 40 let starega reaktorja v Krškem. Nedolgo za tem pa smo se podali na novo “fronto”, ko smo opozorili, da je bilo energetsko dovoljenje za gradnjo 2. bloka NEK izdano v nasprotju z evropskim pravom – brez javne razprave ter brez presoje vplivov na okolje in varnost. Skupaj z Greenpeace Slovenija in PIC-om smo zaradi te kršitve nato tudi vložili tožbo proti Ministrstvu za infrastrukturo in Ministrstvu za okolje in prostor. Deležni smo bili tudi veliko zanimanja tujih medijev in strokovnih skupin, ki so nas kontaktirale prav zaradi našega opozarjanja in nestrinjanja z jedrsko usmeritvijo Slovenije, tem tekstu pa je naša dr. Lidija Živčič nanizala še številne argumente proti jedrski energiji in projektu NEK2, za katerega verjamemo, da bo dražja in nevarnejša ponovitev TEŠ6. Več >>>
✔️ Dobili smo nov logo in CGP, več članov in 2 nova zaposlena