V Hrastniku že druga zadružna samooskrbna skupnost
Energetska zadruga Zeleni Hrastnik je ob podpori Občine Hrastnik in Focusa postavila že drugo sončno elektrarno za skupnostno samooskrbo. Sončna elektrarna na strehi Zdravstvenega doma Hrastnik z močjo 100 kW bo služila samooskrbni skupnosti, v katero je poleg hrastniškega zdravstvenega doma povezanih šest gospodinjstev iz bližnje okolice. Gre za še en izvrsten primer javno-skupnostnega partnerstva, ki smo ga razvili v Hrastniku in dokaz, da lahko lokalne skupnosti pomembno prispevajo k zelenemu prehodu.
Mreža za energetske skupnosti – za obnovljive vire v rokah ljudi
Vsi lahko sodelujemo v preoblikovanju energetskega sistema - s povezovanjem in sodelovanjem v energetskih skupnostih, ki temeljijo na obnovljivih virih energije. Energetske skupnosti prinašajo mnogotere koristi, tako za posameznike kot za lokalne skupnosti in okolje, zato jih je pomembno spodbujati. Izboljšanje pogojev za energetske skupnosti v Sloveniji bo eden izmed glavnih ciljev novoustanovljene Mreže za energetske skupnosti, ki jo koordinira Focus.
Zelena luč na Valu 202: brez sprememb bo vse več ljudi prevozno revnih
“Če imaš avto in denar za gorivo, so ti dostopne skoraj vse destinacije” Podkast Vala 202 Zelena luč je že drugič kurirala naša Marjeta Benčina. Tokrat je oddaja potekala v znamenju prevozne revščine, s posebnim poudarkom na dveh izmed bolj zapostavljenih skupin v prometu - ženskah in starejših. Prevozna revščina je stanje, ko ima posameznik ali pa gospodinjstvo omejen dostop do ključnih storitev in dejavnosti, ker je prevoz do njih bodisi neustrezen, ali pa si ga težko privoščijo. Drugače povedano - "prevozno revni ljudje so tisti, ki nimajo ustreznega prevoza do službe, šole, zdravnika, upravne enote, banke, trgovine in tako [več ...]
Demokratične inovacije odgovor na krizo predstavniške demokracije?
Izšli sta prelomni poročili INCITE-DEM, ki raziskujeta zgodovinski prispevek demokratičnih inovacij k bolj vključujočemu upravljanju in spopadanju s perečimi izzivi trajnosti. V arhivsko raziskavo je bil iz Slovenije vključen instrument samoprispevka za zaščito in izboljšanje okolja v Ljubljani iz leta 1986.
100 dobrih praks na zemljevidu Dovolj za vse
Na spletni platformi Dovolj za vse nam je uspelo na zemljevid dobrih praks trajnostnega upravljanja z viri skupnosti vpisati že 100. prakso! Zbrane dobre prakse iz cele Slovenije ponujajo obilico navdiha za povezovanje in delovanje v smeri koristi za celotno skupnost. Med zadnjimi smo dodali samooskrbno energetsko skupnost Luče, Učni center Brje, BikeKitchen Ljubljana, novomeško knjižnico reči...
Strožja zakonodaja na področju kakovosti zraka je priložnost (Tednik)
Onesnaženost zraka je v Evropi vsako leto vzrok za približno 300.000 prezgodnjih smrti, kar pomeni, da je to največja okoljska grožnja našemu zdravju. Svet Evropske unije je v ponedeljek, 14. oktobra 2024, sprejel revidirano direktivo o kakovosti zunanjega zraka (AAQD). To je prelomni trenutek za zagovorništvo čistega zraka v Evropi. Nova direktiva uvaja strožje omejitve za glavna onesnaževala in usklajuje EU standarde s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Direktiva o kakovosti zunanjega zraka je ključna zakonodaja EU za izboljšanje kakovosti zraka v državah članicah. Cilj je zaščititi zdravje ljudi in okolje z določitvijo standardov in mejnih vrednosti za onesnaževala, kot [več ...]
(Ne) bodo kopali!
Na povabilo Focusa je včeraj Slovenijo obiskala Jelena Bunić iz kolektiva Marš sa Drine in predstavila kako nevaren bi bil rudnik litija za življenje ljudi in kako ogroženo je že zdaj življenje tistih ljudi, ki v Srbiji glasno nasprotujejo projektu Rio Tinto.
Pionirke, ki so se z znanjem pogumno prebile v ospredje
Pomembno je, da ozaveščamo o zgodbah in dosežkih žensk v STEM disciplinah, njihove prispevke vključujemo v kurikulume in jih priznavamo na enaki ravni kot prispevke moških kolegov. Za navdih izpostavljamo tri pionirke na področjih, ki so bile v preteklosti tradicionalno bolj v domeni moškega spola.
Stanje v naravi (oddaja Biotopi na RTV Slovenija)
Tretji del izobraževalno-dokumentarne oddaje RTV Slovenija o stanju v naravi Biotopi se osredotoča na vpliv podnebnih sprememb in upad biotske raznovrstnosti. Naša Živa Kavka Gobbo je v zadnjih minutah oddaje govorila o vplivu prehranskega sistema na okolje in podnebnih sprememb na pridelavo hrane. "Podnebne spremmeb močno vplivajo na način, kako bomo v prihodnosti pridelovali hrano, hrati pa način, kako danes pridelujemo hrano močno vpliva na podnebne spremembe." Bolivija ima tretjo najvišjo stopnjo krčenja primarnih tropskih gozdov na svetu, glavna vzroka sta industrijsko kmetijstvo, govedoreja in proizvodnja soje, ki se prideluje predvsem za krmo za živino. Tudi nezakonita sečnja lesa in [več ...]
Manj je več (TV Slovenija)
Živa Kavka Gobbo je bila gostja pogovorne oddaje na 1. programu TV Slovenija Ah, ta leta!, kjer sta skupaj z antropologom dr. Danom Podjedom govorila o nebrzdanem potrošništvu, njegovem vplivu na okolje, pomembnosti skupnostnega vidika in na sploh o konceptu 'manj je več'. V javni raziskavi o dojemanju trajnostnega načina življenja je kar 87 % prebivalk in prebivalcev Slovenije zase odgovorilo, da živi trajnostno, a se je izkazalo, da gre za navade z manjšim vplivom. Eden naših šibkejših področij glede trajnosti je transport, saj smo v Sloveniji izrazito odvisni od avtomobila, povprečno slovensko gospodinjstvo pa za prevoz porabi več kot [več ...]
Poziv k odstopu državnega sekretarja za jedrski program
Skupaj s široko zasedbo civilnodružbenih organizacij smo zaradi nestrokovnega in netransparentnega postopanja v primeru JEK2 na predsednika vlade naslovili tri zahteve - razrešitev državnega sekretarja Danijela Levičarja, ukinitev funkcije državnega sekretarja za nacionalni jedrski program ter prepustitev vodenja energetskih politik MOPE.
Hrastniška skupnostna zgodba širi navdih (Al Jazeera Balkans, Globus)
Zgodba o vzpostavljanju prve zadružne skupnostne samooskrbne sončne elektrarne v Hrastniku in z njo povezane energetske skupnosti še vedno odmeva tudi v medijih. Zanimiva je zlasti zaradi svoje pionirskosti, pristopa od spodaj navzgor in sporočila, da lahko državljanke in državljani aktivno vzamemo "energijo" v svoje roke ter si zagotovimo neodzivnost o veliih energetskih igralcev. Zadružni model pa je sploh najprimernejša oblika za izvajanje skupnostnih projektov rabe obnovljivih virov, saj ohranja koristi v lokalni skupnosti, omogoča vključevanje lokalnega prebivalstva in demokratično upravljanje s skupnimi viri po principu en član-en glas. Med zadnjimi medijskimi odmevi izpostavljamo oddajo Globus na TV Slovenija z [več ...]
Posebno priznanje Financ za Sončno šolo Hrastnik
S predsednikom Energetske zadruge Zeleni Hrastnik smo na podelitvi energetskih nagrad časnika Finance v sklopu 26. Dnevov energetikov prevzeli prvo uradno nagrado za prvi projekt zadruge, ki predstavlja tudi prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji.
Posebno priznanje Financ za Sončno šolo Hrastnik
S predsednikom Energetske zadruge Zeleni Hrastnik Božidarjem Rogličem smo na podelitvi energetskih nagrad časnika Finance v sklopu 26. Dnevov energetikov prevzeli prvo uradno nagrado oziroma priznanje strokovne komisije za prvi projekt zadruge - Sončno šolo Hrastnik, ki predstavlja tudi prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji. V tesnem sodelovanju z Občino Hrastnik smo povezali 22 akterjev, pred tem ustanovili energetsko zadrugo, ki je prvi primer, da je med soustanovitelji in člani občina, razrešili številne zagate ter postavili na streho hrastniške osnovne šole skupnostno samooskrbno sončno elektrarno z močjo 300 kW. Letni prihranek izpustov ogljikovega dioksida ocenjujemo, [več ...]
Okoljski odtis hrane na naših krožnikih (Val 202)
Naša predsednica Živa Kavka Gobbo je na dogodku 'Ali je trgovinska politika EU združljiva z zelenim dogovorom?' govorila o neusklajenosti evropskih politik z zelenim dogovorom in poudarila, da ima Evropska unija dvoličen odnos do zelenega prehoda, saj podpira prakse, ki omogočajo kršenje človekovih pravic. S tem je povezano veliko prehranskih izdelkov na trgovskih policah. Eden takšnih izdelkov, ki ga veliko ljudi uživa vsak dan in pri pridelavi katerega se močno odražata vpliv podnebnih sprememb in kršenje človekovih pravic, pa je kava. O tem sta se pogovarjala z novinarjem Vala 202 Gorazdom Rečnikom za oddajo Aktualno, kjer je izpostavila: "Ja, kava [več ...]
Nebrzdana rast avtomobilov (Koda)
Naša sodelavka Katjuša Šavc je za oddajo Koda na 1. programu Televizije Slovenija govorila o problematiki vedno širših avtomobilov, ki zajedajo v javni prostor, saj trenutna parkirišča niso narejena za avtomobile širše od 180 cm. Najširši modeli že danes presegajo širino 2 metrov, zato je nujno, da EU v novi direktivi, ki naslavlja dimenzije vozil, sprejme omejitve glede njihove maksimalne širine. Izpostavila je, da večji avtomobili pomenijo tudi več onesnaževanja tako pri proizvodnji kot pri vožnji. Poleg tega pa so sporni tudi z vidika varnosti. Prispevek z naslovom "Avtomobili so iz leta v leto širši" si lahko ogledate tukaj. Proizvajalci [več ...]
“Bolj kot bo vroče, bolj bomo potrebovali gozd in on nas” (portal N1 o našem posvetu)
Polna dvorana na posvetu o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb, ki smo ga organizirali skupaj z DOPPS in CIPRO Slovenija, je znak, da nam v Sloveniji ni vseeno, kaj se dogaja z gozdom in da se s problematiko v Sloveniji ukvarjajo različni deležniki. Prav pomembnost medsektorskega sodelovanja je bil večkrat slišan poudarek na strokovnem posvetu. “Podnebne spremembe predstavljajo velik izziv tudi za gozdove. Z vso večjo potrebo po lesnih proizvodih pa gozd ogroža tudi človek. V Sloveniji sicer imamo dolgo zgodovino sonaravnega upravljanja z gozdom in tako v stroki kot v javnosti je opaziti skrb za gozd, a [več ...]
Intervju z Lidijo Živčič na radiu Prvi
Raziskave kažejo, da se razlike med bogatimi in revnimi povečujejo, pri čemer ne gre več toliko za razlike med posameznimi državami, ampak za razlike med sloji znotraj držav. Na podlagi javno objavljenih podatkov je časnik Guardian nedavno objavil analizo, po kateri so bila zasebna letala 200 milijarderjev od začetka leta 2022 do danes v zraku skupno kar 11 let, njihov ogljični odtis pa je enak odtisu skoraj 40.000 Britancev. Lidija Živčič je tudi o energetski dekadenci govorila kot gostja v oddaji Intervju na radiu Prvi. »Z energijo ravnamo zelo razvratno. Velik problem je, da se o energetski dekadenci na politični [več ...]
Drago je imeti avtomobil, tudi za okolje (Koda)
Evropska organizacija Transport & Environment, s katero Focus na področju trajnostne mobilnosti sodeluje že leta, je ugotovila, da je pet največjih evropskih avtomobilskih proizvajalcev svoje najcenejše modele avtomobilov podražilo v povprečju za 41 odstotkov. To je precej več, kot so zrasli inflacija in stroški materiala. Na drugi strani pa se kljub rekordnim dobičkom močno upirajo standardu EURO7, ki poleg omejitve dovoljenih izpustov določa tudi največjo dovoljeno količino trdih delcev in mikroplastike, ki nastajajo pri uporabi pnevmatik in zavor. Novi standard so evropski poslanci kljub nasprotovanju potrdili, a v zelo okrnjeni obliki. Poleg tega so se v oddaji Koda na prvem [več ...]
Meje rasti (Radio Prvi)
Naravni viri so omejeni in neskončna rast ljudi in proizvodnje na omejenem planetu preprosto ni mogoča. Kljub temu je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v zadnjem nagovoru o stanju v Evropski uniji v tem mandatu precejšnjo pozornost namenila gospodarstvu in vlaganju v zelene tehnologije. Sredi septembra je zato novinarka Špela Novak v središče oddaje Eppur si muove - In vendar se vrti na 1. programu Radia Slovenija postavila meje rasti. Izhodišče je bilo poročilo, ki ga je leta 1972 objavila skupina znanstvenikov pod okriljem neprofitne organizacije Rimski klub. V njem so kot glavno ugotovitev izpostavili, da se človeštvo [več ...]
Planet vremenskih ekstremov? (Tednik)
Ob koncu meseca avgusta, ki so ga v Sloveniji zaznamovale uničujoče poplave, je novinarka Anja Nab Huš za oddajo Tednik pripravila prispevek o ekstremnih vremenskih dogodkih in z njimi poveznimi podnebnimi spremembami, predvsem pa jo je zanimalo vprašanje, kakšna bo v luči tega prihodnost današnjih otrok in prihajajočih generacij. Iz dolgega pogovora z našim Tajem Zavodnikom je novinarka izpostavila njegov poudarek, da potrebujemo podnebni zakon, predvsem zato, da nas na zakonodajni ravni prisili k ukrepanju. Čeprav so obeti slabi, pa je izpostavil, da je še vedno "luč na koncu tunela". Da lahko s konkretizacijo, izvajanjem in zaostrovanjem ambicij glede blaženja [več ...]
Fotografska razstava Matjaža Krivica Po poteh uničevanja gozdov v Boliviji
Fotografije Matjaža Krivica bodo na ogled na ploščadi pred FDV do 25. septembra 2023. Nastale so na reportažnem potovanju po Boliviji, kamor smo se skupaj z mednarodno priznanim fotografom in novinarko Majo Prijatelj Videmšek odpravili lansko jesen.
Vročinski val: Časa za ukrepanje zmanjkuje (Radio Prvi)
V času tretjega vročinskega vala v Sloveniji, ko pa so ponekod po svetu termometri pokazali tudi čez 50 °C, je dr. Lidija Živčič za prvi radijski program Radia Slovenija komentirala, kako bodo podnebne spremembe vplivale na Evropo in na Slovenijo. Lani je zaradi vročinskih valov po podatkih agencije Evropske unije za spremljanje podnebja Copernicus v Evropi umrlo 60 000 ljudi. Lidija Živčič poudarja, da se moramo ljudje vročini prilagoditi s spremembo življenjskih stilov in vsakodnevnih navad ter aktivnosti, npr. v času vročinskega vala nekoliko zmanjšati svoje dejavnosti, prilagoditi prehrano, način oblačenja, spalne navade in tako naprej. Ključni in nujni pa [več ...]
O poletni energetski revščini in ukrepih (Dnevnik)
Med odmevi po posvetu o poletni energetski revščini, ki smo ga organizirali 6. julija v SEM v sodelovanju s Prostorožem in IPoP-om, lahko izpostavimo prispevek 'Poletna energetska revščina' za oddajo Izluščeno na Radiu Si in članek 'Vročina je lahko zelo nevarna' v časopisu Dnevnik. Za Radio Si je dr. Lidija Živčič, koordinatorica mednarodnega projekta EmpowerMed, izpostavila predvsem nujnost ukrepanja na področju spopadanja spoletno energetsko revščino, ki je pogosto spregledana: "Gre za zelo nujen problem, ki se iz leta v leto povečuje. Zato je treba narediti vsaj neke prve nujne korake. Ti so, da je treba iskati najprej neke družbene rešitve, [več ...]
