[Vabilo] na spletna srečanja ‘Kaj nej si skuham?’
Na treh spletnih dogodkih se bomo pogovarjali o dobrih praksah, iskali sestavine za naše jedi znanega izvora ter izmenjevali recepte.
Natečaj PraviLNO pečeno 2022
Tudi letos, skupaj s Pravično trgovino Slovenije, vabimo vse ljubitelje hrane in peke k sodelovanju na natečaju PraviLNO pečeno. Gre za kuharski izziv za vse, ki jim ni vseeno, kakšna vrsta hrane pade v lonec, od kod je prišla [več ...]
Kako do podnebno-energetskega ukrepanja na lokalni ravni
Poročilo o strokovnem srečanju na temo lokalnega ukrepanja na področju podnebno-energetskih vprašanj v regiji, ki se je odvilo konec marca v sodelovanju z Razvojnim centrom Novo mesto.
Po naravnih ujmah in podlubnikih zdaj slovenske gozdove ogroža še politika
Okoljske nevladne organizacije Vlado RS pozvale k takojšnji zaustavitvi postopkov za masovni posek slovenskega gozda ter široki strokovni in javni razpravi.
V Hrastniku zelena luč za največjo skupnostno sončno elektrarno v državi
Načrti za zeleni trajnostni prehod zajeti tudi v strateškem konceptu Zeleni hrast, ki ga je na včerajšnji seji potrdil občinski svet. V skladu s konceptom bo občina še v tem mesecu ustanovila Energetsko zadrugo Zeleni hrast, pri čemer sodeluje s Sončno zadrugo in Focusom, društvom za sonaraven razvoj.
Vprašalnik: mnenje o podnebnem ukrepanju EU in držav članic
Vabimo k izpolnitvi vprašalnika o podnebnem ukrepanju EU in držav članic. Ta vam bo vzel okoli 10 minut, nam pa bo v neizmerno pomoč pri oceni projekta in pripravi nadaljnjih aktivnosti.
Poročilo s podnebnih skupščin: z demokracijo v sonaravno družbo
Kratko poročilo in vtisi iz petkih podnebnih skupščin. Od 14. do 22. marca se je po Sloveniji odvilo pet podnebnih skupščin, na kateri so mladi in simpatizerji gibanja za podnebno pravičnost v skupinskih razpravah oblikovali zahteve za socialno pravičen in ambiciozen zeleni prehod.
Prehranska varnost pred biogorivi: bomo hranili avtomobile ali ljudi?
Biogoriva so večinoma škodljiva, ne pripomorejo k doseganju podnebnih ciljev, zaradi rabe zemljišč imajo negativen vpliv na biodiverziteto in ogrožajo preskrbo s hrano. Neodgovorno je še naprej uporabljati pšenico, koruzo, rastlinska olja in druga žita ter živilske pridelke za proizvodnjo biogoriv za naše avtomobile.
Kako dolgo bo še država zavirala energetski prehod?
Poziv Vladi RS, da preneha zavirati pridobivanje sončne energije v Sloveniji in denar iz projektov, ki ne prispevajo k zmanjšanju emisij ter neporabljen denar iz Podnebnega sklada preusmeri v podporo za sončne elektrarne in nadgradnjo omrežja.
Ministri EU omahujejo pri zahtevah glede reciklaže litija iz odpadnih baterij in zaščite človekovih pravic
Vlade želijo, da proizvajalci baterij šele od leta 2029 pridobijo le 35 % litija iz izrabljenih baterij. Evropski poslanci so sicer podprli ambicioznejši cilj in sicer 70 % litija od leta 2026 naprej.
Novo poročilo: nacionalni cilji zmanjšanja emisij do leta 2030 bodo odločali o naši podnebni prihodnosti
Najnovejše poročilo z naslovom »Izvajanje uredbe o porazdelitvi prizadevanj na nacionalni ravni. Pridobljene izkušnje in priporočila projekta LIFE Unify«, pripravljenem v konzorciju LIFE Unify, vsebuje priporočila o tem, kako okrepiti in izboljšati omenjeno uredbo na podlagi izkušenj, pridobljenih na [več ...]
Amazonija izgublja zmožnost okrevanja po sušah in sečnji
Amazonija izgublja sposobnost okrevanja po sušah in sečnji. To še povečuje zaskrbljenost, da se deževni gozd približuje točki preloma, po kateri bodo večino gozda nadomestile travinje (savane). To bi imelo ogromne posledice za biotsko raznovrstnost in blaženje podnebnih sprememb.
Začenjajo se podnebne skupščine
Začenjajo se podnebne skupščine, na katerih bo gibanje Mladih za podnebno pravičnost oblikovalo zahteve za pravičen zeleni prehod.
Prava cena biogoriv iz poljščin
Že več kot 15 let v Evropi bencinu in dizlu dodajamo biogoriva proizvedena iz prehrambenih in krmnih rastlin, kot so oljna ogrščica, palmovo olje, soja in žita. Biogoriva tako predstavljajo največji delež ne-fosilnih goriv v prometu. Kakšna pa je prava cena biogoriv za podnebje in ljudi in, ali so resnično dobra za okolje?
[VABILO] Lokalni podnebno-energetski ukrepi: od dolgoročnega načrtovanja do praktičnih primerov
Kje: Razvojni center Novo mesto (Podbreznik 15, Novo mesto) Kdaj: 29. 3. 2022 od 10.00 do 12.00 Ker se politike prehoda v podnebno nevtralno družbo v praksi najbolj vidno realizirajo na lokalni ravni, so občine in lokalne skupnosti ključni [več ...]
Zakaj jedrska energija ni zelena
Jedrske elektrarne nas, če štejemo čas njihove izgradnje, obratovanja in razgradnje in niti ne vključimo več stoletnega shranjevanja in skrbi za radioaktivne odpadke, zaklenejo v netrajnostno tehnologijo za naslednjih 80 do 130 let. Zato jedrske energije ne moremo obravnavati kot zgolj prehodne tehnologije na poti v podnebno nevtralnost.
Na Dovolj za vse zemljevidu že 80 dobrih praks
Izbrane domače dobre prakse ponujajo obilico navdiha za povezovanje in delovanje v smeri koristi za celotno skupnost, ne le za posameznike. Zemljevid dobrih praks na platformi Dovolj za vse je namenjen tudi povezovanju akterjev in prenosu izkušenj.
Poročilo IPCC: še bolj jasen in urgenten poziv k ukrepanju
Najnovejše znanstveno poročilo IPCC izpostavlja, da morajo razvite države nujno udejanjiti politične zaveze v konkretne podnebne ukrepe in povečati podporo močno prizadetim državam in skupnostim.
Evropska mesta premalo odločna na poti do ničelnih emisij iz prometa
Poročilo koalicije Clean Cities Campaign kaže na pomanjkanje napredka na poti do ničelnih emisij iz prometa v 36 večjih evropskih mestih. Ljubljana se je na lestvici uvrstila na 28. mesto, predvsem zaradi onesnaženega zraka. Nobeno mesto ni bilo ocenjeno z odlično oceno.
Šibki točki Ljubljane: dostopnost JPP in onesnažen zrak
Ljubljana je s skupno 45,7 odstotki točk na lestvici iz študije Clean Citis Campaign med 36 večjimi evropskimi mesti končala na 28. mestu. Najslabše se je uvrstila v kategorijah dostopnosti javnega potniškega prometa in kakovosti zraka.
