Evropski poslanci o prihodnosti gozdov doma in po svetu
Evropski poslanci bodo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta odločali tudi o usodi gozdov v in izven Evrope. Glasovali bodo o Uredbi o uvozu in izvozu izdelkov, katerih proizvodnja ne povzroča uničevanja gozdov ter o reviziji Direktive o energiji iz obnovljivih virov (RED III).
Evropski poslanci morajo dati prednost hrani in ne gorivom
Nevladne organizacije, med njimi Focus, Oxfam, Deutsche Umwelthilfe in Transport and Environment, pred glasovanjem Evropskega parlamenta o zakonu EU o zelenih gorivih, ki bo 13. septembra, poudarjajo absurdnost uporabe živil za gorivo v času prehranske krize.
Peticija evropskim poslancem – Skupaj za gozdove!
Pozovimo evropske poslance, da glasujejo za t. i. protideforestacijsko uredbo, ki bo dovolj močna, da bo korporacije zavezala k spremembam njihovih izkoriščevalskih praks in v EU prepovedala prodajo vseh izdelkov, povezanih s krčenjem gozdov.
Aktivistka za pravice staroselcev Alice Pataxó: »Moja generacija je generacija upanja.«
Poročilo o gostovanju Alice Pataxó, aktivistke za pravice staroselskih skupnosti v Braziliji. Predstavila je boj za pravice staroselskih skupnost, probleme deforestacije, posledice podnebnih sprememb, ...
Amazonija izgublja zmožnost okrevanja po sušah in sečnji
Amazonija izgublja sposobnost okrevanja po sušah in sečnji. To še povečuje zaskrbljenost, da se deževni gozd približuje točki preloma, po kateri bodo večino gozda nadomestile travinje (savane). To bi imelo ogromne posledice za biotsko raznovrstnost in blaženje podnebnih sprememb.
Poziv vladam: Ustavimo uničevanje svetovnih gozdov!
Okoljske organizacije, združene v kampanji #Together4Forests, pozivamo nacionalne vlade, naj omejijo prispevek EU k uničevanju gozdov in ekosistemov ter kršitvam človekovih pravic po svetu. V štirinajstih državah EU* so potekale akcije z namenom ozaveščanja o kritično visoki stopnji krčenja svetovnih gozdov.
Pomemben korak za zaščito gozdov, ki pa ne odpravlja temeljnih vzrokov za deforestacijo
Evropska komisija je predstavila prvi zakonodajni predlog, ki odgovornost na področju dobavnih verig in krčenja gozdov prelaga na podjetja, vendar zaradi številnih vrzeli vzbuja dvom, da bo njegov vpliv na svetovno deforestacijo res učinkovit.
Združeni za gozdove: potrebujemo ambiciozno in učinkovito zakonodajo EU
56 nevladnih organizacij nas je v okviru kampanje #Together4Forests pozvalo Evropsko komisijo, naj ne razvodeni zakonodajnega predloga na področju uvoza blaga in izdelkov povezanih z deforestacijo in degradacijo gozdov.
Bo iz evropske zakonodaje o uvoženi deforestaciji izvzet vodilni vzrok za krčenje gozdov?
Dokument, ki je ušel v javnost, kaže na to, da bo iz zakonodaje izvzet največji vzrok za krčenje gozdov, ki ga povzroča uvoz v EU: soja za živalsko krmo.
Uvožena deforestacija
Uničevanju gozdov izven meja EU, ki ga povzroča način pridelave surovin za izdelke, ki jih trošimo v EU, rečemo »uvožena deforestacija«.
Zaveza več kot 100 držav za ustavitev krčenja gozdov do leta 2030
Na podnebni konferenci COP26 se je več kot 100 voditeljev držav zavezalo, da bodo do leta 2030 prenehali krčiti gozdove. Dogovor je majhen korak najprej, hkrati pa daje zeleno luč nadaljnjemu skoraj desetletju krčenja gozdov.
Prebivalci Slovenije si želijo zakonodaje, ki bo urejala celotno dobavno verigo
Raziskava YouGov kaže, da več kot 80 odstotkov prebivalcev Slovenije želi strogo zakonodajo, na podlagi katere bi podjetja odgovarjala za kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo.
Solidarni z Amazonijo!
V globalnem tednu akcije za Amazonijo smo se v Focusu pridružili pozivu staroselcev, ki pozivajo svetovne voditelje, naj zaščitijo vsaj 80 odstotkov območja amazonskega porečja do leta 2025.
Deset let neuspešne politike EU na področju biogoriv je skrčilo gozdne površine v velikosti Nizozemske
Po uvedbi evropske zakonodaje na področju obnovljivih virov energije v prometu ter kvalitete goriv je EU z dopuščanjem biodizla uničila vsaj štiri milijone hektarjev dragocenih gozdov. EU pozivamo, naj nemudoma preneha podpirati biogoriva prve generacije, predvsem biodizla iz palme in soje. Tako lahko prepreči nadaljnje krčenje gozdov, izgubo habitatov ter visoke emisije CO2.
