Slovenija zdrsnila s 44. na 51. mesto na lestvici CCPI
Na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami je Slovenija zasedla zadnje mesto med državami članicami EU. Je tudi ena od držav, ki so najbolj nazadovale pri dinamiki znižanja emisij in učinkovitosti podnebne politike.
Zbiramo predloge: Kje v Ljubljani dihamo najbolj onesnažen zrak?
Povej nam, na katerih lokacijah v Ljubljani se ti zdi, da je zrak zaradi prometa še posebej umazan. Razmisli in opazuj - ob kateri cesti tečeš ali sprehajaš psa? Kje kolesariš ali najdlje čakaš avtobus? So tvoja okna obrnjena na prometno cesto? Kje se zadržujete na prostem? Kje se igrajo tvoji otroci? Imaš ti ali tvoji bližnji zdravstvene težave, ki bi bile lahko povezane z onesnaženim zrakom?
[Vabilo] Spoznajte primere, kako lokalne skupnosti merijo in zmanjšujejo svoje izpuste
Konferenca je še posebej priporočena pripravljavcem energetsko-podnebnih načrtov, načrtovalcem ukrepov blaženja podnebnih sprememb ter zaposlenim na občinah s področij investicij, energetike, okolja in razvojnih vprašanj.
Zeleni petki na MMC RTVSLO
MMC RTVSLO bo vsak petek do konca leta objavljal razlagalne videe in poglobljene članke o različnih okoljskih področjih, ki imajo vpliv na reševanje podnebne krize. Posredno smo pri projektu sodelovali tudi v Focusu.
Bo leto priložnosti tudi leto dejanj?
In prav dejanja so tisto, kar zahtevajo ljudje. Pričakovanja so jasna in pritisk javnosti na odločevalce vse večji. Vidni pa so tudi že prvi rezultati tega pritiska.
Kljub pozivom nevladnikov poslanci prižgali zeleno luč frackingu
Člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor na glasovanju v torek, 6. oktobra 2020, niso izglasovali prepovedi hidravličnega lomljenja oziroma t.i. frackinga v Sloveniji. V Focusu smo nad takšnim rezultatom razočarani, še posebej zato, ker je bilo iz razprave na odboru jasno, da prepovedi okoljsko spornega frackinga dejansko nihče ne nasprotuje. S tem so poslanci zapravili priložnost, da se postavimo ob bok številnim evropskim državam, ki so previdno prepoznale tveganja frackinga in ga bodisi začasno bodisi za vedno prepovedale (Francija, Bolgarija, Irska, Velika Britanija in Nemčija). Metoda frackinga namreč prinaša številna tveganja za okolje in zdravje ljudi. Vse več držav [več ...]
K povišanju podnebnega cilja EU danes pozvala tudi evropska mesta, podjetja in NVO
Skupno pismo podpisalo podpisalo 47 organizacij, ki predstavljajo več kot 2.700 mest, 330 regij, 62 milijard EUR naložbenega portfelja, več kot 800 podjetij in 330 nevladnih organizacij.
Evropski parlament podprl 60 % cilj zmanjšanja emisij do leta 2030
Gre za velik korak za evropsko podnebno ambicijo in vodilno vlogo EU v mednarodih podnebnih prizadevanjih.
Za prepoved frackinga v Sloveniji
Člane Odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor smo pozvali k prepovedi frackinga v Sloveniji in postavitvi skrbi za okolje in zdravje ljudi v ospredje.
Nevladniki, raziskovalci in sindikat pozivamo k strateškim odgovorom na izzive podnebne krize
Osnutek dolgoročne Podnebne strategije ne prinaša ključnih strateških odločitev, ki bi jih od krovnega nacionalnega strateškega dokumenta pričakovali, vključuje pa vse želje energetskih lobijev.
Dolgoročna podnebna strategija še vedno premalo ambiciozna
Strategija je nezadostna glede ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in večino odločitev prelaga na druge strateške dokumente, ki bodo šele nastali.
Poziv državam, da sredstva EU preusmerijo v podnebno nevtralnost
V Sloveniji so namesto investicij v ceste, plinsko infrastrukturo in okoljsko vprašljive energetske objekte, nujne naložbe v trajnosten, dostopen javni potniški promet, železniško infrastrukturo, obnovljive vire energije, s poudarkom na energetskih skupnostih in energetsko učinkovitost.
[Sporočilo za javnost] Nacionalne energetske in podnebne načrte je potrebno še izboljšati, da bodo skladni s Pariškim sporazumom
Za Slovenijo ključne priložnosti intenzivno vlaganje v železniško infrastrukturo, ukinitev subvencij fosilnim gorivom in njihovo preusmeritev v dejavnosti ključne za prehod v brezogljično družbo ter potencial energetskih skupnosti pri povečanju deleža obnovljivih virov energije.
[Gradivo za medije] Dolgoročne strategije, usklajene s Pariškim sporazumom, so najboljše smernice za gospodarsko okrevanje
Medijsko gradivo, kako lahko trajnostni spodbujevalni ukrepi pomagajo EU in državam članicam pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti Pandemija bolezni COVID-19 je močno prizadela evropske državljane in gospodarstvo. Evropa se danes sooča z gospodarskim šokom, kot ga še ni doživela. Države sprejemajo ambiciozne ukrepe za blaženje negativnih vplivov na družbo in preprečevanje gospodarskega zloma. Evropa se spopada z recesijo, zato EU in njene države članice oblikujejo ukrepe za dolgoročno oživitev gospodarstva. Ekonomski ukrepi, ki so trenutno v pripravi, so zelo pomembni v boju proti zdravstveni in gospodarski krizi, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa. Vendar pa obenem predstavljajo priložnost, da se [več ...]
Evropski podnebni zakon: Brez potrebnega hitrega odziva na podnebno krizo
Predlog zakona je zamujena priložnost za okrepitev naporov za dosego podnebne nevtralnosti.
Prenos obstoječih dobrih praks v slovenski podnebni zakon
Kot prispevek k razpravi o pomembnosti pravnega okvirja za izvajanje ciljev podnebne politike v Focusu pripravljamo serijo webinarjev. Na njih bodo različni tuji strokovnjaki in raziskovalci predstavljali pomen ter vlogo dobre podnebne zakonodaje, pomembne izkušnje iz obstoječih evropskih podnebnih zakonov ter elemente, ki jih pri snovanju nove zakonodaje ne smemo spregledati.
TEŠ: “Manjkajoče” poglavje v podnebnih načrtih Slovenije
Okoljevarstvene organizacije pozivamo vlado, da v skladu z opozorili znanosti v NEPN (v javni obravnavi do 16.2.) vključi cilj opuščanja premoga do leta 2030.
Oblikovanje podnebnega zakona v skladu s Pariškim sporazumom
Kot prispevek k razpravi o pomembnosti pravnega okvirja za izvajanje ciljev podnebne politike v Focusu, društvu za sonaraven razvoj, pripravljamo serijo webinarjev. Na njih bodo različni tuji strokovnjaki in raziskovalci predstavljali pomen ter vlogo dobre podnebne zakonodaje, pomembne izkušnje iz obstoječih evropskih podnebnih zakonov ter elemente, ki jih pri snovanju nove zakonodaje ne smemo spregledati.
Pomen in koristi podnebih zakonov – Kaj se lahko naučimo iz britanskega podnebnega zakona?
Serija webinarjev - Zakaj potrebujemo dober podnebni zakon? Pariški podnebni sporazum je bil sprejet na podlagi soglasja svetovnih vlad, da podnebne spremembe zahtevajo nujno ukrepanje. Vsebuje dolgoročne cilje, ki jih je treba doseči za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb. Uvaja pa tudi nov okvir upravljanja, ki zajema nacionalno določene prispevke, petletne revizijske cikle za zviševanje podnebnih ciljev v prihodnje ter dolgoročne podnebne strategije. Številne vlade so že zaznale potrebo po sprejemu novih dolgoročnih upravljavskih okvirov za učinkovito izvajanje zavez Pariškega sporazuma v njihovih nacionalnih kontekstih. Kot učinkovit ukrep se je v kar nekaj državah izkazal sprejem podnebnih zakonov. K sprejemu [več ...]
Vprašalnik: mnenje deležnikov glede podnebnega ukrepanja EU in držav članic
Septembra smo pričeli z izvajanjem projekta LIFE UNIFY, v okviru katerega smo pripravili vprašalnik, s katerim želimo zbrati poglede različnih deležnikov o treh ključnih javno-političnih procesih, identificiranih v okviru projekta: nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, dolgoročnih podnebnih strategijah na nacionalni in EU ravni ter programiranju EU sredstev za podnebno ukrepanje. SODELUJ TUDI TI.
Novo poročilo poziva države EU, naj izboljšajo svoje energetske in podnebne načrte do leta 2030
Kljub določenim izboljšavam morajo države v prihajajočih mesecih okrepiti svoja prizadevanja, da bodo uresničile vsaj cilje EU za leto 2030, kaj šele cilje Pariškega sporazuma.
[sporočilo za javnost] »Cesar je nag, ničesar nima na sebi!«
Kot je moral v Andersenovi pravljici otrok odraslim predočiti resnico o cesarjevih »novih oblačilih«, tako dejstvo, da so podnebne spremembe kriza, ki jo je potrebno nemudoma nasloviti na vseh segmentih družbe, izpostavljajo mladi po vsem svetu, ki so se na viralen način odzvali najstnici Greti Thunberg. Tako letošnja tema Svetovnega dneva okolja in zdravja, ki ga obeležujemo na današnji dan, 26. septembra, ni naključna: podnebni izzivi in čas, da se celostno odzovemo na problematiko okolja in zdravja.
SOS akcija pred parlamentom! – Največje vabilo na podnebni štrajk
Z oblikovanjem velikega napisa “SOS” - “Pridite 27.9.”, so danes Mladi za podnebno pravičnost s podporo Greenpeaca Slovenija, društva Focus, Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij in Umanotere s Trga Republike pozvali ljudi k čim večji udeležbi Podnebnega štrajka, ki bo potekal 27.9. ob 11:55 v več mestih v Sloveniji.
Konferenca: Lokalne skupnosti v času podnebnih sprememb
Vabimo vas na 4. nacionalno konferenco o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti z naslovom Kako povečati odpornost lokalnih skupnosti v času podnebnih sprememb?, ki bo potekala v četrtek, 17. oktobra 2019, od 9. do 13.30 ure v Grand Hotelu Union, Miklošičeva 1, Ljubljana.
OD OTROK DO UPOKOJENCEV – VSI NA PODNEBNI ŠTRAJK!
Danes so se okoljskim nevladnim organizacijam na novinarskih konferenci pridužili predstavniki Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Zveze društev upokojencev Slovenije, Zveze prijateljev mladine Slovenije in Mladih za podnebno pravičnost ter vlado Marjana Šarca opozorili na njeno dolžnost, naj izpolnjuje ustavno pravico državljank/ov do zdravega življenjskega okolja in jo zato pozvali, da mora nemudoma začeti z razogljičenjem vseh sektorjev.
