Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: zelene politike morajo biti tudi pravične
Namen letošnje izvedbe poletne šole politične ekologije je bil ponuditi prostor za povezovanje različnih perspektiv in disciplin okoli perečih vprašanj, ki vse bolj trkajo na politična vrata. Med 21. do 25. avgustom je na FDV nova znanja iz opusa politične ekologije pridobilo več kot 120 udeležencev in udeleženk iz Slovenije in tujine.
Ali lahko energetsko revščino rešujemo skozi pravico do energije in pravično energetsko tranzicijo?
Udeleženci tokratnega posveta o energetski revščini so predvsem raziskovali, ali sta lahko pravica do energije in pravična energetska tranzicija strukturna odgovora na energetsko revščino. Večkrat je bilo slišati opozorilo, da politike razogličenja pogosto spodbujajo nadaljnje neenakosti. Odsev širših družbenih neenakosti pa je tudi energetska revščina, so se strinjali.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: interdisciplinarno za zeleni prehod brez poglabljanja neenakosti
Mednarodna poletna šola politične ekologije bo v letošnji izvedbi predstavila, zakaj so koncepti, kot sta okoljska pravičnost ali pravični prehod, vse pomembnejši v razpravah o tem, kako se spopasti s podnebno krizo brez poglabljanja družbenih neenakosti.
V prenovljenem NEPN še veliko prostora za boljši odgovor na urgenco, ki jo predstavlja podnebna kriza
Osnutek prenovljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je vlada konec preteklega meseca poslala v Bruselj, pušča veliko prostora za izboljšave. Glede na to, da gre za ključni dokument za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, v okoljski organizaciji Focus pozorno spremljamo njegovo posodabljanje in pričakujemo okrepitev podnebnih ambicij.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: 12 predavanj, 4 okrogle mize in pet dni zelo aktualnih tematik
Na letošnji Mednarodni poletni šoli politične ekologije bo poudarjeno vprašanje, kako organizirati naše družbe in gospodarstvo tako, da se v procesu nujnega zelenega prehoda te neenakosti ne bodo povečevale oziroma kako jih lahko tekom zelenega prehoda presežemo.
Poletna energetska revščina: ključen je dostop do hlajenja doma in v javnem prostoru
S posvetom smo opozorili na spregledano stran energetske revščine. Hlajenje in poletno toplotno udobje v javnih in zasebnih prostorih je treba prepoznati kot pomembna vidika in ju upoštevati pri sprejemanju novih ukrepov in politik.
E-mobilnost: Ljubljana med desetimi mesti z dobro dostopno souporabo električnih avtomobilov, koles in e-skirojev
Novo poročilo koalicije Clean Cities Campaign, katere član je tudi Focus, vsebuje analizo uspešnosti 42 evropskih mest pri štirih kazalnikih e-mobilnosti. Ljubljana je odlična pri souporabi električnih avtomobilov, zaostaja pa pri elektrifikaciji voznega parka LPP.
Projekt za večjo zastopanost žensk v energetskem sektorju
Z uvodnim srečanjem v Ljubljani se je začel projekt "Opolnomočenje premalo zastopanih žensk v energetskem sektorju" za večjo zastopanost žensk v energetskem sektorju, ki ga financira EU.
Prašiči v avtomobilih in na letalih: poraba biodizla iz živalskih maščob narašča
Nova študija T&E kaže, da je vse večja uporaba živalskih maščob za pogon avtomobilov in letal v Evropi vedno manj trajnostna. Pozivamo k večji transparentnosti, da bi potrošniki vedeli, kaj točijo v svoje rezervoarje in kaj poganja njihove lete.
Socialni vidiki prevozne revščine
S predstavniki različnih ranljivih skupin se pogovarjali o njihovih izkušnjah, predvsem težavah z mobilnostjo, ter skupaj razmišljali o rešitvah, ki bi povečale mobilnost teh prebivalcev, izboljšale njihovo integracijo in povečale njihovo enakost.
Evroposlanci puščajo na cedilu žrtve neodgovornega ravnanja podjetij
Evropski parlament potrdil končno stališče o Direktivi EU o trajnostni skrbnosti podjetij (CSDDD), ki ima še vedno pomembne pomanjkljivosti.
Energetska revščina v sredozemskih državah – izkušnje s terena smo prevedli v priporočila za odločevalce
Zbirka priporočil, ki je nastala v okviru projekta EmpowerMed, obsega tako priporočila glede strukturnih sprememb kot tudi priporočila na treh presečnih področjih projekta: ženske, zdravje in poletna energetska revščina.
Prelomna zakonodaja za zmanjšanje vpliva evropske potrošnje na krčenje gozdov
Ko bo EUDR stopila v veljavo, bodo morala podjetja za trgovanje s kmetijskimi izdelki v EU obvezno dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov.
Ženske so premalo zastopane v energetskem sektorju
Z uvodnim srečanjem v Ljubljani odpiramo nov projekt EUWES - Empowering underrepresented women in the energy sector, na katerem bomo skupaj s partnerji s Hrvaške, iz Nemčije in Španije delali dve leti.
83 % prebivalcev Slovenije podpira zakonsko odgovornost podjetij za podnebno krizo
Stališča in potrebo po ambiciozni zakonodaji smo že večkrat izrazili, ponovno pa pred odločilnim glasovanjem o predlagani zakonodaji opozarjamo na pomanjkljivosti predloga in pričakovanji prebivalcev_k EU.
Revidirana Direktiva o energiji iz obnovljivih virov ne naslavlja realnosti podnebne krize
EU je izpustila še eno priložnost za zaščito gozdov - posodobljena direktiva RED ne bo zmanjšala odvisnosti od sežiganja lesa, prav tako ne bo spodbudila potrebnega opuščanja biogoriv iz soje in palmovega olja, ki so tesno povezana s krčenjem gozdov.
Podjetja morajo odgovarjati za kršitve človekovih pravic in okolja vzdolž celotne vrednostne verige
Podjetja s sedežem v EU za kršitve človekovih pravic ali uničevanje okolja ter izpuste toplogrednih plinov vzdolž svoje vrednostne verige pogosto ne odgovarjajo. Nova Direktiva EU o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti ima moč to spremeniti in popraviti.
Poletna energetska revščina: pogosto prezrt obraz energetske revščine v Evropi
Politični dialog, ki je včeraj potekal v Evropskem parlamentu, je raziskal povezavo med energetsko revščino, spolom in zdravjem v Sredozemlju.
Končno sprejet dogovor o opuščanju novih vozil z motorji na notranje zgorevanje
Evropska komisija in nemška vlada sta danes dosegli dogovor, ki bo uzakonil rok za ničelne emisije za nove avtomobile, proizvedene po letu 2035.
Ob mednarodnem dnevu gozdov: gozdovi so naše skupno bogastvo
Ob mednarodnem dnevu gozdov bomo v sodelovanju z Mestno občino Maribor pripravili Dan za Stražun, ko bo poleg čistilne akcije potekal participativni proces prek katerega bomo oblikovali vizijo za sonaravno upravljanje z mariborskim mestnim gozdom.
S sodelovanjem in usklajenim pristopom nad energetsko revščino v Sloveniji
Srečanje Energetska revščina: povezovanje politik za skladno naslavljanje izziva, ki je del projekta EmpowerMed, je v medsektorskem dialogu izpostavilo najbolj učinkovite rešitve za izziv energetske revščine.
Mesa Slovenci pojemo preveč, kar negativno vpliva tako na zdravje kot okolje
Živinoreja ima izjemno velik negativen vpliv tudi na okolje. Približno četrtina vseh izpustov toplogrednih plinov na svetu je rezultat sistema preskrbe s hrano. 77 % kmetijskih zemljišč se uporablja za rejo živali ali pridelkov za krmo.
Na podeželju je energetska revščina pogosto spregledana
Začenjamo s projektom RENOVERTY, ki bo spodbujal energetsko učinkovite prenove stavb v energetsko revnih gospodinjstvih na podeželskih in primestnih območjih. V Sloveniji bomo delovali na področju Zasavja.
Nova raziskava o prehranjevalnih navadah mladih v Sloveniji
Focus in Center za socialno psihologijo združili moči za boljše razumevanje etične potrošnje in delovanja v povezavi s podnebnimi spremembami.
Bodočim županom v mestnih občinah “Ukrepajte proti onesnaženemu zraku!”
Vsem kandidatom in kandidatkam na županskih volitvah v mestnih občinah smo poslali pismo in zavezo, da ob morebitni izvolitvi izvajajo ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka zaradi prometa. Posredovali smo jih tudi vrsto uporabnih študij in priporočil za izvedbo takšnih ukrepov. Spoštovani kandidat_ka za županjo_a v mestni občini! Onesnaženost zraka je največji javnozdravstveni problem, ki je letno kriv za 300 000 prezgodnji smrti v Evropi in 1700 prezgodnji smrti v Sloveniji. Veliko ljudi resno zboli za boleznimi dihal, srca in ožilja ter živčnega sistema, na udaru pa so predvsem ranljive skupine, kot so otroci, starejši, nosečnice in kronični bolniki. [več ...]
