Korak bliže k zakonodaji o skrbnosti in odgovornosti podjetij vzdolž celotne dobavne verige
Evropski poslanci sledili pozivom civilne družbe in pozvali Evropsko komisijo k sprejetju zakonodaje, ki bo zavezovala podjetja v EU k upoštevanju vseh vidikov njihove vrednostne verige, ki bi lahko pomenili kršitev človekovih pravic in škodo okolju ali kršenje načel dobrega upravljanja.
Česa se nismo naučili od jedrske nesreče v Fukušimi?
Z Greenpeace Slovenija ob deseti obletnici jedrske nesreče v Fukušimi opozarjamo na odprta varnostna vprašanja v zvezi Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Da je edina nuklearna elektrarna v Evropi, ki stoji na aktivnem potresnem območju, izpostavlja tudi najnovejša študija Lessons not Learned from the Fukushima Accident: Risk of The European NPPs 10 years later.
Odpornosti in okrevanja ne bomo dosegli z gradnjo novih cest
Ranljivosti prebivalstva zaradi nalezljivih bolezni, podnebnih sprememb in drugih nadlog, ki nam pretijo, gotovo ne bomo zmanjšali z vlaganji v cestno infrastrukturo. Po 40 letih delovanja v tej smeri smo prišli do točke, ko imamo velike okoljske in zdravstvene težave prav zaradi motornega cestnega prometa.
Evropske poslance smo pozvali naj glasujejo ZA človekove pravice in okolje
Evropski parlament bo 8. marca glasoval o Poročilu o dolžni skrbnosti človekovih pravic, ki vključuje obvezo za multinacionalke, da bodo povsod po svetu spoštovale človekove pravice in varovale okolje.
V Sloveniji smo leta 2019 zavrgli 12,3 kg oblačil na prebivalca, razloge odkriva nova raziskava
Raziskava je pokazala, da izvažamo kakovostna oblačila, uvažamo pa nižje kakovostna. Leta 2019 je bilo sicer v Sloveniji proizvedenih skoraj 24 milijonov kosov oblačil.
Dolžna skrbnost na področju okolja in človekovih pravic v Evropi
Podjetja lahko s proizvodnjo oziroma prodajo svojega blaga in storitev povzročajo negativne vplive po vsem svetu. Ti vplivi lahko zaobjemajo vse od kršitev človekovih pravic do uničevanja okolja. Če želimo takšne kršitve zaustaviti, je potrebno podjetja prisiliti, da sprejmejo odgovornost zanje.
Naj bo razogličenje pravično!
Sodelovali smo na spletni konferenci Making Decarbonisation Fair, katere namen je bil raziskati razmerja med energetsko revščino in politikami razogljičenja v Evropi.
Zaključili smo merjenje onesnaženosti zraka v Ljubljani
Februarja smo s člani in prostovoljci na 156 lokacijah po širšem središču Ljubljane namestili difuzivne vzorčevalnike, ki so nato 3 tedne merili koncentracije zdravju škodljivega dušikovega dioksida v zraku.
Občine kot eden ključnih akterjev za podnebno nevtralnost
Pri izvajanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) bodo imele občine zelo pomembno vlogo, zato smo primarno zanje pripravili spletno delavnico, na kateri smo se z gostoma in udeleženci osredotočili na to, kako bi bile lahko pri tem najbolj učinkovite.
Poziv vladi za zajezitev povečanja energetske revščine zaradi epidemije Covid-19
S sprejetjem ukrepov bi vsaj delno naslovili probleme, kako plačati dodatne stroške za energijo, s katerimi se zaradi ukrepov, povezanih z virusom COVID-19, že skoraj eno leto sooča vse več gospodinjstev.
Obsojamo grožnje nevladnim organizacijam – #SolidarityWithReporterBrazil
Ta napad je opozorilni signal vsem nevladnim organizacijam in novinarjem, ki opravljajo preiskovalno delo na področju kršitev človekovih pravic.
Partnerstvo za razvoj ali izgovor za vpliv?
"Pravo partnerstvo pa je tisto, ki ima odprte oči, um in srce, kjer se partnerji medsebojno spoštujejo ter učijo." Zapis Žive Kavka Gobbo o ciljih trajnostnega razvoja in prevpraševanju osnovnih predpostavk.
Z enostavnimi prijemi do manjše porabe energije in boljšega počutja v svojem domu
Na kup smo zbrali nasvete, ki pripomorejo k varčni in učinkoviti rabi energije in vode, vendar pa tudi prispevajo k izboljšanju počutja in udobja v svojem domu.
Mladi kritični do aktualnega družbeno-gospodarskega sistema – #MyRevolution Manifesto 3.0
Srednjeevropski mladinski manifest združuje predloge več kot 300 mladih iz Avstrije, Italije, Poljske in Slovenije.
Evropske podnebne cilje lahko dosežemo le z opuščanjem premoga v TEŠ do leta 2033
Iz okoljskega poročila k Nacionalni strategiji za izhod iz premoga je razvidno, da bi evropski podnebni cilj zniževanja emisij TGP dosegli le s scenarijem, ki predvideva zapiranje premogovne proizvodnje v TEŠ leta 2033. Focus, Greenpeace in Umanotera zahtevamo, da se ta ugotovitev in zaveze Pariškega podnebnega sporazuma upoštevajo pri okoljski oceni in končni izbiri scenarija.
S tožbo do podnebnega ukrepanja: francoski primer stoletja
Focusova praktikantka Amandine Moriniere piše o boju za pravice prihodnjih generacij s pomočjo prava in o najbolj odmevni podnebni tožbi v njeni domovini (v angleščini). Odločitev sodišča v francoskem primeru stoletja naj bi bila znana že zelo kmalu.
[Vabilo] Delavnica: Vloga občin pri izvajanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta
Občine in lokalne skupnosti bodo glavni akter pri izvajanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), zato bo Focus s Skupnostjo občin Slovenije 24. februarja izvedel spletni dogodek za predstavnike občin in druge ključne akterje na lokalni ravni.
Kako najti izhod iz krize in kolesja neskončne rasti?
Vrnitev k statusu quo pred koronakrizo ni okrevanje, ampak subvencija naslednje pandemije. Povzemamo predloge politik, kako zmanjšati strukturno odvisnost od gospodarske rasti ter spisati pozitivno zgodbo o delu v pokoronavirusnem gospodarstvu.
Tudi avtobusi morajo postati bolj okolju prijazni
Pomembno je, da že zdaj države in podjetja za prevoz potnikov izbirajo čistejša vozila, ki bodo izboljšala zrak v mestih, povzročala manj hrupa in zmanjšala vpliv na podnebne spremembe. V letu 2019 je bilo v Sloveniji registriranih le pet električnih avtobusov.
O podnebnih politikah in ciljih EU
Na tretjem podnebnem izobraževanju Mreže za prostor je sodelovala tudi Barbara Kvac iz Focusu, ki je predstavila podnebne politike in cilje Evropske unije. Več v posnetku.
